Marcus Intalex Presents: DAT Music 2

+ + + +

V zadnjih decembrskih dneh je po svetu končno zakrožila sveža in druga zaporedna kompilacija DAT Music, na kateri Marcus Intalex (s pravim imenom Marcus Kaye) predstavlja in izpostavlja svoje zvočne favorite z razcvetelega globusa drum and bass glasbe, na katerem zdaj že ločujemo generacije ust-varjalcev in drugih spremljevalcev scene. Med vsemi temi je Intalex danes že legenda prve generacije, ki je na sceni od samih začetkov in je imel - glede na razdaljo med njegovim Manchestrom in središčem drum and bass vesolja, Londonom - dovolj fizične in mentalne distance do slednjega, da je ustvaril svoj(stven) zvok in samosvojo kariero. Pri Intalexu pogosto uporabljajo definicijo soulful, ki jo gre leta 2009 jemati z enako relativnostjo, kot so se tekoči izdelki (ki so jih za njegovo založbo Soul R podpisali zvočni sopotniki) svetlobna leta odmaknili od markantnih liquid funk izdelkov kot 3 AM in so se morda zvočno vrnili bližje drugi znameniti plošči How you make me feel, ki jo je davno podpisal skupaj s ST Filesom.

Na DAT Music 2 se v dveh urah in četrt skozi dve nemiksani zgoščenki preliva Intalexov izbor 22 svežih komadov različnih znanih in prodirajočih izvajalcev, ki prinašajo celoto brez naskakovalcev na vrhove populističnih masovk in lestvic, saj gre za celostno nepretenciozen album brez agresivne dinamike. Namesto nje se skozi prvi CD preliva zvok, ki malce (in ponekod bolj) eksperimentira v svoji atmosferi, blažjih resonancah basa in išče glasbeni izraz na kroženju okoli osi bazičnega minimalizma. Sicer se mu ne zgodijo pretresljivi obrati. Niti zvokovno niti melodično. Toda že prvi plošček se ponekod prav razcveti in najde ter zveni z nadpovprečnim iztržkom skozi kompozicije, kot so Lomaxov Resist, Shady Pastimes ali Monarch, ki sta ga sopodpisala Zero T in Mosus. Pravo nagrado za častilce melodičnega drum and bassa pa prinese drugi disk, kjer se od uvodne Intalexove skladbe Astro Dance pa do zaključne Moods (skladba ST Filesa) razlega drugačen, dnevnemu razpoloženju primeren zvok, poslušljiv pri veliki ali majhni jakosti. Izbrani komadi, ki so jih za drugi plošček prispevali še Commix, Martyn, D Bridge in Calibre, zaokrožujejo zvočno celoto in kot taki morda še (naj)bolje predstavljajo nabor staroste Intalexa, ki se je ta konec tedna z živim nastopom predstavil v K4. Tam je že gostoval pred šestimi leti skupaj s prej omenjenim Calibrom in takrat sta nenapovedano odvrtela enega najdaljših setov tujih zvezd, kar smo jim bili priča - od pol dveh do približno pol osmih zjutraj, tokrat pa je ostal v rednem formatu gostujočih DJ-jev in s pričakovanim zvočnim naborom. Stric Marcus je pač take sorte tič, da šele za mešalno mizo lahko razprostre opus več kot poldrugo desetletje trajajočega delovanja znotraj glasbene džungle in ga v celoti ne more predstaviti niti dvojni album - svet je pač precej širši od dveh zgoščenk. Mistično.