Strastno izmikanje odgovornosti

Če ne spremljate slovenske dnevne nadaljevanke Strasti, ki jo Televizija Slovenija (TVS) med tednom predvaja pred Dnevnikom, potem verjetno ne veste, da sta v zadnjih epizodah Jaka, gospodar družine Car in lastnik večjega podjetja, ter njegova poslovna asistentka Ana odpotovala na Kitajsko, saj se je slednja s pomočjo klica v Nemčijo znebila konkurentov in rešila pomemben posel. V Slovenijo je pripotovala polsestra Carjevih otrok, Gabra in Nike. Temnopolta Ami govori odlično slovensko, čeprav je z njihovo skupno mamo vse življenje preživela v Južnoafriški republiki. Gaber medtem okreva po napadu, za katerim stoji skrivnostni dr. Vasja, ki naj bi pobegnil v Nemčijo; tako vsaj pravi detektiv, ki je dobil obvestilo po poštnem golobu. Sicer pa je Gaber, ko je bil še v bolniški postelji, začel kovati biznis z zemljiščem na Krasu, ki ga je kupil od gospodinjske pomočnice, ki ga je podedovala, a ni vedela, kaj bi počela s kupom kamenja ...
To so torej Strasti. Za nekatere nadaljevanka s klasičnimi multizapleti in sprotnim ponavljanjem vsebine, ki so značilni za ta žanr, za druge komercialni projekt, ki je nastal zaradi apetitov po višji gledanosti in nikakor ne sodi na javno televizijo. A zapletov družine Car ne bomo spremljali več dolgo. Prejšnji teden je namreč direktor TV Slovenija Jože Možina javnosti sporočil, da se nadaljevanka predčasno poslavlja s tv-ekranov. Radiotelevizija Slovenija (RTV) naj bi podjetju VPK, ki snema nadaljevanko, plačala za nadaljevanja, ki so bila oziroma še bodo na sporedu od 17. novembra do 13. februarja, ker je bila predčasna prekinitev snemanja sporazumna, pa ji ne bo treba plačati penalov. V termin pred Dnevnikom naj bi se sredi februarja po treh mesecih vrnile večerne risanke.
Potem ko je TVS po novem letu sporočila, da so predčasno prenehali snemati nadaljevanko Brat bratu, ki jo je po scenariju britanske humoristične nadaljevanke Samo bedaki in konji priredil Branko Đurić - Đuro, je to že drugi Možinov projekt, ki je padel v vodo, še preden se je dobro začel. A omenjeni nadaljevanki nista katera koli projekta. Sta paradna projekta, ki so jima bili na TVS pripravljeni podrediti vse - gledalce in zajetna finančna sredstva, v višini kar 4,2 milijona evrov, ki so jih posebej zato načrpali iz RTV-jeve »zlate rezerve«, čeprav je ta praviloma namenjena le razvojnim projektom. In zdaj, ko so del razvojnega denarja že porabili, so z RTV sporočili, da se projekta predčasno poslavljata. Uradno zaradi finančnih težav, ki naj bi jih povzročili gospodarska kriza in vlada, ki še vedno ni zvišala RTV-prispevka in nakazala denarja za plače. Ali pa so to le izgovori, s katerimi se skuša vodstvo RTV izogniti odgovornosti za spodleteli poslovni odločitvi?

Strastno ozadje

Nadaljevanka Strasti je začela dvigovati prah, še preden je sredi novembra sploh doživela slavnostno premiero na Ljubljanskem gradu. Kritiki so menili, da bi morala nacionalka več pozornosti namenjati kulturnim, umetniškim, informativnim, dokumentarnim in izobraževalnim vsebinam, dnevne nadaljevanke ali telenovele pa bi bolj sodile na komercialne televizije. Vodstvo TVS pa jim je odgovarjalo, da takšne nadaljevanke predvajajo številne druge javne televizije in ni razloga, da bi bila slovenska RTV izjema. Kljub temu so se ob začetku predvajanja nadaljevanke odločili, da jo iz razvedrilnega programa premestijo v kulturno-umetniški program, saj bi s tem lažje upravičili njen obstoj, a do tega nazadnje ni prišlo, saj se je spremembi odločno uprl odgovorni urednik kulturno-umetniškega programa Jani Virk. Kot je zapisal v javnem pismu, je nadaljevanka nastala povsem mimo njegovega uredništva, in ker so v zadnjem obdobju celo tedenske nadaljevanke igranega žanra nastajale v razvedrilnem programu TVS, bi bilo dnevno nadaljevanko še toliko bolj neokusno umeščati v kulturne programe. »Razen če ne želimo s tem okrepiti varljive statistike o prisotnosti kulturnih programov na javni televiziji,« je dodal Virk.
Drugi razlog za nejevoljo je bil termin, v katerega je vodstvo nacionalke umestilo nadaljevanko. Odločili so se namreč, da bo telenovela na sporedu tik pred Dnevnikom, s čimer naj bi skušali dvigniti gledanost osrednje informativne oddaje. Namesto da bi resno analizirali vsebino in videz Dnevnika ter tudi drugih informativnih oddaj, so torej izpred Dnevnika umaknili nekatere oddaje izobraževalnega in otroškega programa ter večerne risanke, s tem pa so poskrbeli za precej ogorčenja med otroki in njihovimi starši ter strokovno javnostjo.
Vodstvo TVS je nadaljevanko odločno zagovarjalo tudi potem, ko se je izkazalo, kako zajeten finančni zalogaj je. Vsak del nadaljevanke naj bi stal okoli 13.000 evrov, kar naj bi bila v primerjavi z drugimi sorodnimi projekti sicer razumna cena. A ker bi imela nadaljevanka po pogodbi 110 delov, bi njen proračun narasel na kar 1,795.200 evrov. Za primerjavo, proračun telenovele bi bil bistveno višji od celoletnega proračuna izobraževalnega programa TVS, ki že nekaj let znaša milijon evrov in v katerega je poleg vseh izobraževalnih oddaj in domačih izobraževalnih dokumentarcev vštet tudi odkup tujih dokumentarcev.
Direktorju TVS Jožetu Možini, ki naj bi najbolj lobiral za snemanje obeh nadaljevank, in generalnemu direktorju Antonu Guzeju, ki je podpisal pogodbi, je bilo torej veliko do tega, da bi se nacionalka lotila teh projektov. Celo toliko, da so se nadaljevanke Brat bratu za razliko od Strasti lotili brez javnega razpisa, na podlagi pogodbe s Studiem Moderna, ki je ne želijo razkriti javnosti. V javnost so kljub temu pricurljale informacije, da naj bi bil projekt eden najdražjih v zgodovini RTV, saj naj bi za vseh 64 delov odšteli okoli 2,4 milijona evrov, za posamezni del pa skupaj s tehniko, reportažnim avtom, kadri in opremo kar 36.000 evrov. Skupni predvideni budžet nadaljevank Strasti in Brat bratu bi torej zadoščal za kar štiriletni pro-
račun izobraževalnega programa TVS.

Projekta ugaslih strasti

Medtem se je nacionalka znašla v nezavidljivi finančni situaciji, ki se iz dneva v dan le še poglablja. Težave naj bi bile zdaj že tako žgoče, da so po besedah generalnega direktorja Guzeja decembrske plače še lahko pokrili z lastnimi viri, za izplačilo januarskih plač pa naj bi menda najeli posojilo. A finančna stiska se nad RTV-hišo ni zgrnila čez noč. Pomembne razloge za današnjo situacijo gre iskati v letu 2005, ko je bil sprejet Grimsov zakon o RTV, zaradi katerega se RTV-prispevek ne usklajuje več z letno stopnjo inflacije, temveč ostaja zacementiran pri 11 evrih. To pomeni, da tudi RTV-jevi prihodki iz naročnin ostajajo nespremenjeni, nacionalka pa naj bi doslej zgolj zaradi tega izgubila že okoli 13 milijonov evrov. Ker od Janše, ki je nacionalki poklonil to »darilo«, pred volitvami ni bilo pričakovati, da bi se lotil sprememb spornega zakona, vodstvo RTV pa je na položaje pripeljal prav ta zakon in na takratno vlado ni pretirano pritiskalo, agonija še traja. Sedanji premier Pahor naj bi vodstvu sicer že obljubil spremembo zakona, a kdaj bo do nje dejansko prišlo, ni jasno. Že mesece se vleče tudi zaplet s plačno reformo v javnem sektorju. Janševa vlada je RTV obljubila dodatni denar za plače po novem sistemu, a denarja ni nakazala. Vodstvo se zdaj dogovarja s Pahorjem, a tudi v tem primeru ni jasno, kdaj bodo dobili nakazilo. Vse pa ni odvisno le od vlade. Še en razlog za finančni alarm je povezan z gospodarskimi okoliščinami. Oglasni prihodki so bili praktično vse leto pod planom in tako bo najverjetneje tudi letos.
Zato nacionalka zdaj močno zateguje pasove in uvaja varčevanje na vseh področjih. V programsko-poslovnem načrtu za leto 2009 naj bi znatno oklestili honorarje, manj naj bi bilo sodelovanja z zunanjimi sodelavci, znižali naj bi število zaposlenih, prišlo naj bi tudi do redukcij v programu - manj naj bi bilo filmov, risank, dokumentarcev, ukinili pa naj bi tudi nekatere oddaje. Na RTV informacije o predčasnem umiku oddaje Piramida, ki je pred dvema letoma poleg oddaje Na zdravje! veljala za najparadnejšo oddajo vodstva TVS, niso komentirali. Ukinitev aktualnih paradnih konjev, dveh nadaljevank, ki so ju začeli snemati v letu 2008, pa je medtem neizpodbitna.
A kot rečeno, nacionalka se v finančni stiski ni znašla čez noč. Sedanja finančna situacija vodstva RTV ne bi smela presenetiti, vsaj ne v celoti. Razmere že na začetku leta 2008 niso bile ravno rožnate. »Glede na to, da ni mogoče pričakovati prihodka iz povečanja RTV-prispevka, bomo morali zagotoviti večji delež iz komercialnega dela prihodkov ter hkrati racionalizirati in zmanjšati stroške, na katere imamo neposreden vpliv, ne da bi s tem bistveno okrnili naše programe,« je generalni direktor RTV Anton Guzej napovedal v programsko-poslovnem načrtu za lansko leto.
Ključno vprašanje je torej, zakaj se je nacionalka, ki je v programsko-poslovnem načrtu za leto 2008 napovedala racionalizacijo in zmanjšanje stroškov, še v istem letu sploh lotila dveh dragih nadaljevank. Na torkovi seji programskega sveta RTV Slovenija, na kateri so največ časa posvetili programsko-poslovnemu načrtu za leto 2009, je vprašanje načel svetnik dr. Boris Vezjak. Direktor TVS Možina kakšne konkretne ocene o smiselnosti, racionalnosti in ekonomičnosti obeh projektov sicer ni podal, je pa dejal, da so imeli takrat, ko so začeli projekta, še dovolj denarja, potem pa je nastopila kriza in projekta so zaradi pomanjkanja denarja ukinili. S tem so pridobili prihranke, ki jih bodo zdaj koristno uporabili za druge namene. Sicer pa so želeli z nadaljevankama razširiti igrani program nacionalke, vendar bi za to, da bi se publika navadila na novi seriji, potrebovali več časa, nekako od štiri do šest mesecev.
Argumenti niso ravno prepričljivi. Ali se direktor TVS spreneveda ali le tolaži, da je kriza nastopila čez noč, ko sta bila draga projekta že v zagonu? Težko je verjeti, da bi se na RTV zakalkulirali ali da ne bi mogli predvideti pomembnejših aktualnih dogajanj. Bolj verjetno je, da so bili apetiti, da bi s pomočjo nadaljevank dosegli visoko gledanost in temu pripadajoče višje oglasne prihodke ali pa da bi mandate sedanjega vodstva zaznamoval kakšen res odmeven projekt, previsoki. A ni se izšlo, saj naj z gledanostjo in oglasnimi prihodki ne bi bili ravno zadovoljni. Morda so sicer upali, da se bodo gledalci na nadaljevanki navadili prej kot v štirih do šestih mesecih, a potem bi bilo bolj ekonomično zavrteti originalno angleško nadaljevanko Želite, Milord, ki jo zdaj predvajajo namesto poslovenjenega Brat bratu in je od 20- do 30-krat cenejša od domače produkcije. Če se gledalci nanjo ne bi navadili, bi jo lahko veliko ceneje zamenjali z drugo.
Sklicevanje na nepričakovano gospodarsko krizo in vladno stiskaštvo se zdi v tem konkretnem primeru kot evidentno izmikanje odgovornosti. Večina programskih svetnikov se na torkovi seji z milijonskima nadaljevankama ni obremenjevala; smo pa od kar nekaj svetnikov lahko slišali, da za sedanje razmere ne krivijo vodstva RTV. Večina svetnikov se tudi sicer strinja z vsem, kar pove ali predlaga vodstvo TVS. Tako sta navsezadnje - za zdaj brez posledic - tudi zaživela in ugasnila projekta Brat bratu in Strasti. A če je vodstvo RTV v finančno stresnem času sprejemalo zgrešene poslovne odločitve, bi moralo za to odgovarjati. Še zdaleč ne zato, ker v Strasteh zaradi njihovega predčasnega konca morda nikoli ne bo pojasnjeno, kdo je v resnici dr. Vasja in s čim se ukvarja, temveč zato, ker je RTV Slovenija javni zavod, ki je financiran predvsem z javnimi sredstvi. In vprašanje je, ali bodo gledalci hoteli plačevati višji RTV-prispevek, ne da bi kdo odgovarjal za propadle visokoproračunske projekte.