Ples moči

Je treba postaviti kredibilnost Slovenije v EU pod vprašaj zato, ker si želimo, da bi se lahko slovenske podmornice neopazno izmuznile na odprto morje?

Aktualni premierov svetovalec Dimitrij Rupel, eden od idejnih tvorcev slovenske blokade vstopanja Hrvaške v EU, je pred dvema letoma na RTVS precej ilustrativno opisal bistvo slovensko-hrvaškega antagonizma: »Hrvati črtijo Kacina enako, kot črtijo mene, gospoda Podobnika in našega predsednika vlade. Oni imajo neko hrvaško nacionalistično politiko in vsi Slovenci so za njih enaki.« Ideja nam je vsem domača: Slovenija je kulturna, evropska država; tudi civilizirana. Na drugi strani schengenske meje pa v karanteni živijo Hrvatje, zastrupljeni z balkanskimi vojnami in nesposobni treznega razmisleka. Njihov nacionalizem, njihova nestrpnost naj bi bila med glavnimi vzroki za množenje napetosti med sosedama.
V enem izmed hramov slovenske demokracije, v državnem svetu, so omenjeni vidik medkulturnih odnosov med narodoma sedaj tudi formalno obeležili, ko so uradno predlagali, da se odločanje o pristopu Hrvaške k Natu prestavi na kasnejši čas, saj bi morali poslanci upoštevati tudi »odnos Hrvaške do tradicij NDH, saj v sodobni hrvaški državi niso na pravi način vrednoteni vsi aspekti nastanka, obstoja in propada omenjene tvorbe. Na nek način je NDH še danes konstitutiven del hrvaške nacionalne zavesti. Hrvaška nikomur ni izplačala vojne odškodnine niti se ni opravičila prizadetim državam in narodom«.
Tega uradnega sklepa po obliki in teži pravzaprav ni mogoče primerjati s predhodno izjavo hrvaškega predsednika Stipeta Mesića, namenjeni študentom, po kateri bi Slovenija brez hrvaških partizanov na morje gledala z oddaljenosti 20 kilometrov. Gre pač za uradni nacionalistični izbruh drugega doma slovenskega parlamenta, ki je nastal ob razmisleku o bistvu slovenskega nacionalnega interesa. Torej, o nekem zelo globokem vprašanju. Predsednik državnega sveta Blaž Kavčič nam je pojasnil, da so se svetniki ukvarjali s slovenskim nacionalnim interesom in z vprašanjem »prostega dostopa do odprtega morja«. Potem jih je večina ugotovila, da je bila izvirna napaka narejena, ko je Hrvaška dobila prevelik del cone B po II. svetovni vojni. Torej ozemlja, ki ga je prej okupirala fašistična NDH.
Zelo verjetno bi se večina uglednih slovenskih intelektualcev distancirala od omenjenega sklepa. Ne pa od blokade. Presenetljivo je, da ni v tem trenutku v državi nobenega pomembnejšega glasu, razen dveh slovenskih evroposlancev, ki bi si upal podvomiti o slovenski blokadi Hrvaške, ki je, kot nam je vsem znano, nastala ravno tako zaradi slovenskih »zgodovinskih«, ne pa toliko zaradi pravnih razlogov. Če vemo, da je blokado podprl in zahteval denimo tudi France Bučar na eni strani, na drugi strani pa Spomenka Hribar, je težko podvomiti o moralni upravičenosti slovenske odločitve. Zato pa toliko bolj bode v oči neverjetna enotnost v evropskem hramu demokracije, v evropskem parlamentu, kjer velika večina (uglednih) Evropejcev meni, da je Slovenija v vsej zgodovini institucij EU naredila nezaslišano in skrajno sporno potezo.
Jezni evropski poslanci
Čeprav so slovenski evroposlanci od slovenske vlade pred kratkim dobili tako imenovani non-paper, v katerem jih vlada podučuje, kaj naj mislijo in govorijo o slovensko-hrvaškem sporu, med drugim denimo tudi, da Hrvaška ni kredibilna partnerica, je kredibilnost v parlamentu na vsej črti izgubila ravno Slovenija. Na zadnjem glasovanju so dejansko vsi poslanci v zunanjepolitičnem odboru evropskega parlamenta glasovali za sklep, v katerem so pozdravili »neformalni dogovor z dne 25. avgusta 2007 med predsednikoma hrvaške in slovenske vlade o reševanju spora glede vprašanja meje pred Meddržavnim sodiščem v Haagu ter obe strani pozval, naj ta dogovor spoštujeta,« ter da »odbor globoko obžaluje, da so pridružitvena pogajanja blokirana zaradi bilateralnih vprašanj«.
Kje je Slovenija s svojimi »jasnimi in trdnimi« stališči, kot je na začetku ponavljal Borut Pahor, zavozila? Hannes Swoboda (Evropski socialisti), glavni poročevalec za Hrvaško, nam je dejal, da Slovenija njihovih src s svojimi »egoističnimi« stališči nikakor ni osvojila. Slovenija zanj deluje neprepričljivo, slovenski vladni predstavniki odpovedujejo že dogovorjene sestanke, na katerih naj bi pojasnili slovenske poglede. »Slovenska stran deluje absolutno pasivno. In mislim, da vem, zakaj. Sami veste, da vaša stališča v Evropi niso dobrodošla, zato nam jih niti ne želite zaupati. Naš vtis je, da ima glede meje na morju Hrvaška zelo dobre pravne argumente. Slovenija teh argumentov nima, zaradi tega si ne želi, da bi o tem odločalo sodišče.« Swoboda sodi, da je šla Slovenija predaleč pri hrvaški blokadi.
Še bolj ostra je nemška poslanka Doris Pack (iz Evropske ljudske stranke), ki se je, kot je znano, sprva tudi goreče zavzemala za vstop Slovenije v EU in ki je bila na začetku v evropskem parlamentu predsednica odbora za Jugoslavijo in njene naslednice. Danes, pravi, je nad Slovenijo, ki se obnaša kot Grčija do Makedonije, skrajno razočarana. »Tudi mi, Nemci bi lahko naše bilateralne probleme, denimo s Češko okrog Beneševih dekretov, prenesli na ramena drugih. Pa tega nismo storili. Vi ne želite sodišča, vi ne želite pravice, vi hočete iz tega procesa nekaj dobiti, ker imate priložnost, ker bodo morali Hrvatje popustiti, pa če imajo prav ali ne. To se mi zdi sramotno,« pravi Packova. »Takoj, ko pridete v EU, začnete drugim razlagati, kako je treba ravnati. Lahko le rečem, da sem jezna. Sedaj ste želeli v resolucijo o Hrvaški vstaviti celo vprašanje nepremičnin. Če pomislim, kako ste Slovenci reagirali, ko je to od vas zahtevala Italija! Saj ste vi rekli, da to nima ničesar z EU-pogajanji. Počnete vse tisto, kar niste hoteli, da bi se zgodilo vam. In to je šlo predaleč. Sedaj ste uporabili tudi Evropsko komisijo, da je predlagala mediacijo. Tudi od Evropske komisije se mi zdi sramotno, da je na to pristala. Čeprav nisem prepričana, da bo ta pot pripeljala do rešitve.«
Packova še pravi, da je bil v začetku decembra pri njej slovenski veleposlanik pri EU Igor Senčar, ki naj bi ji z navdušenjem sporočil veselo novico, da je Slovenija našla rešitev. »Dejal mi je, da je Slovenija naročila svojim pravnikom, naj oblikujejo protokol, ki bi ga Slovenija dodala k vsem hrvaškim kartam, s katerimi se ne strinja. Tako da bi Hrvaška lahko nadaljevala pogajanja.« Iz tega ni bilo nič. Če se je to res zgodilo, je v pravnem smislu očitno obstajala rešitev, pa se je Slovenija kljub njej odločila za blokado. Slovenska evroposlanka Mojca Drčar Murko (Skupina zavezništva liberalcev in demokratov za Evropo) tako opozarja, da se bo parlamentarni pritisk na Slovenijo v prihodnjih mesecih še okrepil. »Če bo med obravnavo poročila o napredku Hrvaške na plenarnem zasedanju Slovenija še vedno blokirala nadaljevanje pridružitvenih pogajanj, bodo nekateri poslanci, ki so doslej v svojih amandmajih le obžalovali blokado, uporabili močnejše besede in bodo ravnanje Slovenije obsodili. Verjetno je, da jih bo pri tem podprla večina poslancev.« Še bolj kot to pa jo muči, da si utegne Slovenija »za petdeset let« pokvariti odnose s sosedo Hrvaško.

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Pošljite SMS s vsebino MLADINA2 na številko 7890 in prejeto kodo prepišite v okvirček ter pritisnite na gumb pošlji

Nakup prek telefona je mogoč pri operaterjih Telekomu Slovenije in A1.

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal

Tedenski zakup ogleda člankov
Za ta nakup se je potrebno prijaviti.

4,2 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 15,8 EUR dalje:

Naroči