Neposrečena neposredna demokracija
Zakaj lahko referendumska pobuda SSN na koncu prinese več koristi kot škode?
Predsednik Stranke slovenskega naroda Lovro Škrinjarič in premier Borut Pahor v Mariboru (petek, 20. februarja), nasmeški tokrat niso pomagali ...
© Marko Pigac
Nad odločnostjo ene najmanjših slovenskih strank, Stranke slovenskega naroda (SSN), da bo zbirala podpise za referendum o vstopu Hrvaške v zvezo Nato, so uradno razočarane skoraj vse stranke. Skrb so praviloma izrazile tudi druge, bolj ali manj civilno-družbene organizacije. Pravijo, da je na kocki ugled države ...
40 tisoč podpisov je veliko, zdi se, da za mariborsko stranko preveč. A kljub političnemu patu, v katerega se je nespretno ujela slovenska politika, se lahko zgodi, da bo referendumska pobuda o vstopu Hrvaške v Nato na koncu prinesla več koristi kot škode. Pojavljajo se namreč namigi, da se bo koalicija odločila za spremembo zakona o referendumski kampanji in ljudski iniciativi, morda pa bo poskušala tudi s spremembami ustave. V koalicijski pogodbi je na primer zapisano, da bo koalicija iskala »dovolj široko soglasje za spremembo referendumske ureditve (uvedba referenduma na podlagi ljudske iniciative, kvorum za veljavnost referenduma, vsi referendumi na isti dan v letu)«. Morda prav pobuda SSN prinaša tisto kritično maso za soglasje k spremembam referendumske ureditve, ki ga čakamo že skoraj petnajst let.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.