2. 4. 2009 | Mladina 13 | Kultura
Žiga Koritnik, fotograf ...
... o svoji knjigi Un punto di luce, ki je izšla v angleščini in italijanščini ter v kateri so na ogled fotografije, ki jih je v zadnjih treh letih ob praznovanju pusta posnel v pokrajini Barbagia na Sardiniji
© Borut Peterlin
“Na Sardinijo se v zadnjih letih vračam redno. Kakšno leto večkrat, vsako leto najmanj dvakrat. Vzrok je moje delo, karneval in jazz festivali, ki jih ni malo. Vzporedno si včasih privoščim še dopust na neštetih plažah. Kot imamo mi vodič po Alpah, imajo Sardinci vodič po plažah. Prvič sem se srečal s Sardinijo dolga leta nazaj, ko smo za RTV snemali dokumentarno serijo Tretje oko. Takrat sem se prvič srečal s puščavskimi sipinami v bližini Arbusa in z zgodovino otoka. Drugič, ko se je moja ‘sardinska vročica’ samo še poglobila, pred šestimi ali sedmimi leti. Takrat me je na svoj jazz festival povabil Enzo Favata. Prvič sem poslušal jazz ob šestih zjutraj na mestni plaži, ko so se galebi še prebujali. Spoznavati sem se začel z etno, predvsem glasbeno stranjo Sardinije. Kakšno leto kasneje sem zavil v Barbagio, na karneval v mestece Gavoi. Čudnost, ki se z vsakim obiskom samo poglablja, me še vedno prevzema. Rezultat je kreacija. Razstava mojih fotografij, knjiga in vračanje h gostoljubnim ljudem.”
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
2. 4. 2009 | Mladina 13 | Kultura
© Borut Peterlin
“Na Sardinijo se v zadnjih letih vračam redno. Kakšno leto večkrat, vsako leto najmanj dvakrat. Vzrok je moje delo, karneval in jazz festivali, ki jih ni malo. Vzporedno si včasih privoščim še dopust na neštetih plažah. Kot imamo mi vodič po Alpah, imajo Sardinci vodič po plažah. Prvič sem se srečal s Sardinijo dolga leta nazaj, ko smo za RTV snemali dokumentarno serijo Tretje oko. Takrat sem se prvič srečal s puščavskimi sipinami v bližini Arbusa in z zgodovino otoka. Drugič, ko se je moja ‘sardinska vročica’ samo še poglobila, pred šestimi ali sedmimi leti. Takrat me je na svoj jazz festival povabil Enzo Favata. Prvič sem poslušal jazz ob šestih zjutraj na mestni plaži, ko so se galebi še prebujali. Spoznavati sem se začel z etno, predvsem glasbeno stranjo Sardinije. Kakšno leto kasneje sem zavil v Barbagio, na karneval v mestece Gavoi. Čudnost, ki se z vsakim obiskom samo poglablja, me še vedno prevzema. Rezultat je kreacija. Razstava mojih fotografij, knjiga in vračanje h gostoljubnim ljudem.”
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.