16. 4. 2009 | Mladina 15 | Svet
Poberite svoj denar iz bank!
Zakaj je bil že čas, da se v reševanje krize vključijo tudi konspirologi
Argentinski pogled na krizo je zdaj mali spletni hit. Avtor prezentacije je Adrian Salbuchi, ki ne more skriti, da je konspirolog. Svet vidi kot mrežo zarot, kar potrjuje njegova prezentacija.
Je finančna in gospodarska kriza za nas, ki smo šli skozi socializem, res nekaj novega? Bolečega? Travmatičnega? Neverjetnega? Nezaslišanega? Šokantnega? Apokaliptičnega? Je finančna in gospodarska kriza za nas, ki smo šli skozi socializem, res nekaj, česar še nismo izkusili? Je finančna in gospodarska kriza za nas, ki smo šli skozi socializem, res nekaj, česar ne pomnimo že vse tja od II. svetovne vojne ali pa vse tja od tridesetih let, od velike depresije? Ne, ravno obratno: finančna in gospodarska kriza je za nas čisti déjà-vu. Pač nekaj, skozi kar smo že šli. Nekaj, kar smo že izkusili. Nekaj, kar nas je že streslo in šokiralo.
Finančna in gospodarska kriza se je v Jugoslaviji začela že pred Titovo smrtjo, toda po njegovi smrti je dobila pospešek in gravitacijo: na začetku osemdesetih, v času priseganj na »Tita po Titu«, smo tako izkusili drastične varčevalne ukrepe, zategovanje pasu, omejevanje vožnje z avtomobili po načelu sodih in lihih registrskih številk, bone za nakup bencina, depozite za prehod državne meje, redukcije električnega toka, devalvacijo dinarja, strašno inflacijo, hiperinflacijo, stagnacijo, rekordno brezposelnost, stavke, črno borzo, krizologijo, brezmejno zadolževanje v tujini in famozno poslovanje z nepokritimi menicami (via Agrokomerc).
Krizo so tedaj skušali premagati z masivnimi javnimi deli, recimo z organizacijo zimskih olimpijskih iger v Sarajevu. Zdaj bomo skušali krizo premagati z novimi masivnimi javnimi deli - z organizacijo Univerzijade. Razumete: ne Olimpijade, ampak Univerzijade. Možnosti sta le dve: da smo povsem izgubili domišljijo ali pa da te krize ne jemljemo tako resno, ker smo jih že vajeni in ker imamo z njimi že tako bogate izkušnje, da v njih ne vidimo takega unikata kot zahod. Nič, to krizo očitno doživljamo kot farsično ponovitev tiste prve, tragične krize, skozi katero smo šli v osemdesetih. Da se je začela v Međugorju prav tedaj prikazovati Devica Marija, ne preseneča, kakor tudi ne preseneča, da je prav tedaj - leta 1980 v Trbovljah - nastal bend Laibach, ki je Sloveniji razložil, da umetnost zavezuje k fanatizmu, da so umetniki inženirji človeških duš, da se umetnost in totalitarizem ne izključujeta, da se bodo svobodno razosebili, da bodo triumf anonimnosti zaostrili do absoluta, da bodo dobrovoljno prevzeli vlogo ideologije, da je ideologija najbolj avtentična oblika družbene zavesti in da so vsi podvrženi politični manipulaciji, razen tistih, ki govorijo z jezikom te iste manipulacije.
Tevtonski dekor, v katerega so se odeli, je dajal vtis, da mislijo resno. Smrtno resno. Oblast je ponorela. Ljudje so bili zgroženi, užaljeni. Mediji so pozivali k linču: Kaj je zdaj to? Sredi Ljubljane vstaja tretji rajh! V Laibachu so videli vrnitev fašizma. Kar je bila tipična, predvidljiva, panična reakcija: ker so bili vsi pod vtisom finančne in gospodarske krize, so rekli - s krizo vedno pride fašizem! Saj veste, tako kot v tridesetih. Tista kriza v tridesetih se je končala z II. svetovno vojno - jugoslovanska kriza v osemdesetih se je končala z balkanskimi vojnami. Zdaj spet vsi napovedujejo, da se bo ta kriza končala s prihodom novega Hitlerja, z vzponom novega tretjega rajha in z začetkom nove vojne. Razlog več, da bi imeli slovenski ekonomisti, ki so šli skozi krizo v osemdesetih, veliko povedati zahodnim ekonomistom, za katere je ta kriza nekaj novega, radikalno nova izkušnja, pravi šok, prvi fuk, izguba nedolžnosti. Toda ko so voditelji G20 nedavno razlagali, kako bodo reševali krizo in odločali o usodi človeštva, Slovenije ni bilo zraven. Argentine tudi ne, pa bi imela voditeljem G20 kaj povedati, navsezadnje, ob koncu osemdesetih je šla skozi to, skozi kar je šla Jugoslavija na začetku osemdesetih.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.