Kar je dobro za Mercator, je dobro za Slovenijo

Do finančne krize naj bi prišlo tudi zaradi premajhne družbene odgovornosti menedžerjev. Mercator je vedno veljal za družbeno odgovorno podjetje. Ali menite, da je družbeno odgovorno menedžerjem, ki so šli v prevzeme, denimo Bošku Šrotu, podaljševati kredite?

> Mercator je gotovo družbeno odgovorno podjetje. Mi zelo veliko vlagamo v širše družbeno okolje. Lani smo podprli več kot 1800 različnih humanitarnih, športnih, kulturnih in znanstvenih projektov in se zavedamo, da moramo v okolje, s katerim sodelujemo, tudi vlagati. Tega ne počnemo le v Sloveniji, ampak v širši regiji, kjer smo prisotni. Kar se tiče teze, da je globalno finančno krizo povzročila premajhna družbena odgovornost podjetij, moram reči, da se s tem ne strinjam v celoti. Kriza se je začela v ZDA zaradi neustrezne regulacije in preveč liberalnega delovanja finančnega sektorja.

Kaj pa drugi del našega vprašanja?

> Sam sem večkrat poudaril, da mi koncept dinastičnega kapitalizma, kjer bi majhno število ljudi obvladovalo pomemben del gospodarstva, ni blizu. Kjerkoli. Naj bo to v Sloveniji ali v tujini. In sicer zato, ker je lahko takšen model kapitalizma dolgoročno vzdržen le pod pogojem, da so posamezniki, kapitalisti, oligarhi, tajkuni, kakorkoli jih želite imenovati, dovolj družbeno odgovorni. S tega vidika se mi prevelika koncentracija gospodarske moči v rokah premajhne peščice ljudi zdi dejavnik družbenega tveganja.

Torej ste proti podaljševanju tako imenovanih tajkunskih kreditov ali vzdrževanju zadolžitve menedžerjev, ki so prevzeli podjetja?

> Do tega vprašanja se konkretno ne morem opredeliti, ker ne poznam, kakšne aranžmaje imajo posamezne pravne osebe s posameznimi bankami. Banke so konec koncev v okviru svojih pravil v preteklosti ugotovile, da so takšni krediti utemeljeni, sicer jih ne bi odobrili. Vsaka banka mora od primera do primera ugotoviti, kako najbolje zaščititi svoje bančne interese. In v določenih primerih zgolj ohranjanje nekih stanj, za katera je jasno, da dolgoročno niso finančno vzdržna, verjetno nima velikega smisla. Je pa res, da so banke že po svoji naravi takšne, da imajo odpor do radikalnih rezov, saj so zelo konservativne gospodarske tvorbe. Kar je v normalnih gospodarskih okoliščinah tudi dobro.

Potrebna je torej intervencija politike?

> Banke navadno želijo čim dlje vzdrževati neko situacijo, dokler ne pride do prelomnega trenutka. Koreniti rezi niso del njihovega običajnega delovanja. Ker pa so sedaj posebne gospodarske okoliščine v luči globalne finančne krize in recesije, pa je vprašanje, ali ima želja po vzdrževanju statusa quo tudi dolgoročni ekonomski smisel. Ali ni morda bolje, v dobro vseh deležnikov, ne samo upnikov in dolžnikov, v nekem trenutku stvari presekati in finančne aranžmaje, ki niso dolgoročno vzdržni, čim prej začeti aktivno finančno prestrukturirati? Mislim, da prihaja obdobje, ko bodo morale banke, in to mislim na globalni ravni, hočeš nočeš postati aktivnejši upravljavci svojih naložb v gospodarstvo, z namenom kar najboljše zaščititi svoje interese. Država pa jim pri tem lahko z ustrezno infrastrukturo na transparenten način tudi pomaga.

Laško je postal vaš strateški partner. Zanima me, kako vam je ta strateški partner koristil. Kako vam je pomagal pri razvoju? Pri prodoru na jugovzhodne trge? Kaj ste z njegovo pomočjo naredili, pa sami ne bi mogli? Vam je dal kakšno finančno pomoč?

> Skupina Laško je strateški partner Mercatorja na področju dobav. Že dolga leta so največji dobavitelj Mercatorja v okviru izdelkov, ki jih prodajajo. Sicer pa v družbi z razpršenim lastništvom; Mercator ima več kot 17 tisoč delničarjev, posamezni lastniki ne prispevajo neposredno k delovanju podjetja. Vseh 17 tisoč ima enake pravice in vseh 17 tisoč svoje interese uveljavlja prek skupščine delničarjev. Mercator v zadnjih treh letih ni imel nobene dokapitalizacije s strani lastnikov, so pa lastniki podprli novo izdajo kapitala za izvedbo naše strateške povezave s trgovino M&B Rodić. Kot veste, smo se leta 2006 strateško povezali z drugim največjim trgovcem v Srbiji.

Kaj pa če vprašanje obrnemo: ali opažate, da se s tem strateškim partnerjem denar kakorkoli odliva iz Mercatorja? Denimo prek višjih dividend, kot so bile v preteklosti?

> Mercator je pred dvema letoma oblikoval dividendno politiko, ki jo je nadzorni svet tudi potrdil. Gre za politiko nizkih dividend, ki pa konstantno počasi rastejo. Nizke dividende pa imamo zato, ker smo še vedno v intenzivnem investicijsko razvojnem ciklu in denar pretežno porabimo za razvoj maloprodajne mreže. Letos ne bomo dividend znižali, temveč bomo skupščini predlagali, da se izplačajo, kot je predvideno. Bi pa poudaril, da celotna masa dividend predstavlja le 10 odstotkov vse mase denarja, ki ga letos nameravamo vložiti v investicije. To kaže, da zelo majhen delež denarnih sredstev izplačujemo lastnikom, večino porabimo za razvoj. In to lastniki podpirajo, ker se zavedajo, da brez naše rasti v regiji ne bomo dolgoročno mogli uspešno uresničevati naše strategije.

Zakaj je potem v javnosti že kar samoumevno, da se z vašim največjim lastnikom, Boškom Šrotom, ne razumete? Nam lahko opišete konceptualna razhajanja?

> Komunikacija med predstavniki skupine Mercator in predstavniki skupine Pivovarna Laško je korektna in poslovna. Poleg tega v Mercatorju noben posamezen lastnik nima neposrednega vpliva na poslovanje družbe, niti Pivovarna Laško niti kdo drug. V javni delniški družbi namreč uprava komunicira z nadzornim svetom in ne neposredno z lastniki. Tako da verjetno takšna percepcija izvira iz časa, ko je Pivovarna Laško napovedala, da bo začela postopek prodaje 48-odstotnega deleža Mercatorja. In je bilo tedaj tudi rečeno, da ga nameravajo ponuditi trgovcu. Tedaj smo mi kot uprava jasno povedali, da ni nobene potrebe, da bi Mercator postal podružnica neke tuje trgovske verige, ker imamo dovolj lastnih sposobnosti in znanj, da se kot vodilni trgovec v regiji uspešno in samostojno razvijamo tudi v prihodnje. S tega vidika je absolutno bolje, da deleže, ki so naprodaj, kupijo dolgoročni finančni investitorji, ki bi omogočili nadaljevanje samostojnega razvoja. To bi zagotovilo tudi uravnoteženo lastniško strukturo, kar bi omogočilo stabilnost in samostojnost.

Zanima me, kakšen je pomen Mercatorja za Slovenijo. Ekonomska fakulteta je denimo naredila analizo širših učinkov Luke Koper, kjer so ugotovili, da je Luka strateškega pomena za državo. Nekaj podobnih analiz je bilo narejenih zaradi težav z uradom za varstvo konkurence tudi za Mercator, vendar jih niste javno objavili.

> Mi, kot slovenski trgovec, imamo zelo jasno nabavno strategijo. Primarno želimo imeti na naših policah slovenske izdelke. Zato namenimo več kot 70 odstotkov naših polic prodaji slovenskih izdelkov. In to je del naše nabavno prodajne strategije. Od vseh trgovcev imamo na policah največ slovenskih izdelkov. Naša logika je zelo preprosta: s tem ko prodajamo slovenske izdelke, podpiramo slovensko živilskopredelovalno industrijo in kmetijski sektor, s tem podpiramo slovenska delovna mesta in s tem podpiramo seveda tudi slovenske, naše potrošnike. Študija, ki jo je nedavno pripravil EIPF, je pokazala, da tisti dobavitelji, ki več sodelujejo z nami, več vlagajo v razvoj in boljše poslujejo. Kar jasno kaže na partnerstvo v verigi, ki ga Mercator v Sloveniji ustvarja, kljub temu da se včasih v javnosti pojavljajo drugačni pogledi. Smo tudi eden večjih slovenskih izvoznikov. Letos bomo ustvarili že skoraj blizu milijarde evrov prihodkov z našimi storitvami zunaj Slovenije, kjer v skladu z našo nabavno strategijo odpiramo police slovenskim dobaviteljem tudi na novih trgih in prispevamo k internacionalizaciji gospodarstva. Izvoz pa je v Sloveniji zelo pomemben dejavnik rasti BDP. In končno, smo tudi največji zaposlovalec v Sloveniji. Po številu delovnih mest smo največje podjetje, saj v Sloveniji zaposlujemo okoli 13 tisoč, na ravni skupine pa več kot 21 tisoč sodelavk in sodelavcev. Analize, ki smo jih delali, so pokazale, da je z Mercatorjevimi poslovnimi aktivnostmi v Sloveniji ekonomsko povezanih več kot 30 tisoč družin. To je zagotovo zelo pomembno.

Torej ste strateško pomembni?

> To je vprašanje elementov presoje in presojevalca. Po moji oceni smo zagotovo eno najpomembnejših slovenskih podjetij in ni vseeno, kako se bo to podjetje razvijalo naprej. Ali se bo razvijalo samostojno ali pa bomo postali podružnica nekega tujega podjetja, ki bo uveljavljalo svoje interese. Danes bi lahko vsak izdelek, ki je na naših policah, dobavljen v pretežni meri od slovenskih dobaviteljev, brez težav kupili od dobaviteljev v bližnji Italiji, Avstriji, na Madžarskem ali na Hrvaškem. Razdalje so kratke, tovornjaki izdelke lahko hitro dostavijo v Slovenijo, proizvodi v regiji pa so po okusu in kakovosti primerljivi slovenskim. Naša strateška odločitev je, da podpiramo slovensko industrijo in slovenska delovna mesta. To je še posebej pomembno v teh časih krize, ko se krči potrošnja. Vsak dan imamo pred vrati na desetine dobaviteljev iz tujine, ki bi nam želeli prodajati svoje blago. A mi ostajamo partner slovenski živilskopredelovalni industriji, tako kot smo že desetletja. In upam, da bomo tudi v prihodnje.

Ali res za, denimo, nemškimi, francoskimi ali italijanskimi trgovskimi verigami stojijo njihove države, ki jih podpirajo in prek njih zasledujejo svoje interese, širijo trg za svoje proizvode?

> Praktično v vseh državah sodijo trgovci, zaradi koncentracije, ki je za dejavnost trgovine značilna in običajna, med največje gospodarske družbe. In kot največja, delovno intenzivna podjetja so tudi največji zaposlovalci. Hkrati pa imajo zaradi multiplikativnega učinka in povezave z živilskopredelovalno industrijo vedno tudi izjemno velik narodnogospodarski učinek. In zato vsaka država spremlja, kaj se z njenimi največjimi trgovci dogaja. Kot sem prej opisal številne pozitivne učinke Mercatorja na slovensko gospodarstvo - enako velja tudi za učinke lokalnih trgovcev v Franciji, Nemčiji, Italiji, na Hrvaškem, v Srbiji, povsod, na njihovo gospodarstvo. Konec koncev, marsikateri ekonomist se z menoj sicer ne bo strinjal, ampak tudi trgovina je del splošne infrastrukture na trgu, saj je posrednica med ponudniki blaga in končnimi potrošniki. Infrastruktura pa je za državo vedno pomembna.

Na mizi je sedaj vprašanje, ali naj država vstopi v Mercator. Politični posel okrog prodaje Mercatorja Šrotu in Bavčarju poznamo. Ali ne bi bilo sedaj najbolj pravično, da bi tudi Šrot, ki je priznal, da je šlo za politični dogovor, sedaj ta delež po isti ceni vrnil?

> Mi si predvsem želimo, da se naša lastniška struktura čim prej stabilizira. Takšna, kot je sedaj, ni vzdržna, mora se razviti v eno od smeri. Želimo pa si, da se zlasti v teh časih, ko je vsak element negotovosti nepotreben, lastniška struktura čim prej stabilizira. Do sprememb v lastniški strukturi bo očitno prišlo, saj že dalj časa teče postopek prodaje 48 % oziroma 25 % lastniškega deleža. Moje osebno mnenje pa je, da bi bilo še posebej v časih, ki so pred nami, smiselno, da si država v največjih slovenskih gospodarskih sistemih zagotovi 25-odstotni kontrolni delež. Ne zato, da bi aktivno upravljala s takšnimi podjetji, ampak da bi imela kot finančni investitor nadzor, kaj se s temi podjetji dogaja. Konec koncev smo zelo majhno gospodarstvo in največji gospodarski sistemi pomembno vplivajo na blaginjo vseh državljanov.

Kako resno ocenjujete možnost vstopa hrvaškega Agrokorja v Mercator? Ima za to denar ali so to zgolj prazne grožnje Pivovarne Laško?

> Kdo so potencialni kupci za Mercator, ne vemo, ker v postopke prodaje nismo vključeni. Sicer pa skupino Agrokor oziroma njen trgovski del Konzum zelo dobro poznamo, saj smo na hrvaškem trgu z njima konkurent. Srečujemo se tudi na drugih trgih. In v nasprotju z Mercatorjem, ki je v preteklosti svojo živilskopredelovalno industrijo dezinvestiral, je skupina Agrokor tudi med največjimi proizvodnimi koncerni, ki proizvaja številne živilske izdelke. Mimogrede, številne od teh proizvodov prodajamo tudi v Mercatorjevih trgovinah na Hrvaškem in drugod. V vsakem primeru naše stališče ostaja enako: ni nobene potrebe, da postanemo podružnica nekega tujega trgovca, pa naj je to Carrefour ali pa Agrokor, saj smo sposobni uspešno nadaljevati lastni razvoj v regiji. Ob tem pa je treba poudariti tudi naslednje. Možnost, da bi postali podružnica kakšnega trgovca iz sosednjih držav, ki je poleg tega še močno vpet v proizvodni sektor, pa bi lahko pomenila še večje tveganje za slovensko živilskopredelovalno proizvodnjo. Tako kot mi ponujamo police slovenskim dobaviteljem na trgih, na katere se širimo, tako bi tudi vsak trgovec iz bližnjih držav, še zlasti tisti, ki imajo lastno proizvodnjo, ponujal police in ščitil svoje lastne proizvajalce in dobavitelje. To je osnova poslovne logike, ki je še toliko bolj izražena v kriznih časih, ko potrošnja povsod pada. Že prej sem namreč omenil, da se iz držav, ki so blizu Slovenije, brez težav in večjih stroškov živilski in drugi izdelki lahko redno dobavljajo v Slovenijo.

Ampak to pomeni, da bi bil ravno Agrokor pripravljen za Mercator dati največ denarja.

> Mercator je zagotovo več vreden za tistega strateškega partnerja, ki bi z njegovim nakupom lahko realiziral čim več pozitivnih poslovnih sinergij. Z ekonomskega vidika smo torej bolj zanimivi za trgovce iz sosednjih držav, kjer je nabavno-logističnih ter trženjskih sinergij veliko.

Za konec, kako potem ocenjujete mnenja nekaterih uglednih poznavalcev slovenske živilskopredelovalne industrije ali pa ekonomistov, ki menijo, da Mercator te industrije na dolgi rok ne more rešiti?

> Vse slovenske živilskopredelovalne industrije ne morete dajati v isti koš. Imate številna podjetja, ki so zelo dobro razvita, ki delujejo po evropskih standardih, ki imajo izjemno kakovostne izdelke po mednarodno konkurenčnih cenah. Imate pa tudi številna podjetja, ki še vedno niso dovolj poslovno prestrukturirana in konkurenčna. Mercator slovensko živilskopredelovalno industrijo že ves čas podpira in marsikateremu podjetju je omogočil, da je imel na voljo daljše obdobje za svoje prestrukturiranje, kot bi ga imel sicer. Kriza, ki je sedaj nastopila na globalni ravni, pa bo pa prisilila vsa podjetja, da preoblikujejo svoje proizvodne programe v smeri dolgoročne mednarodne konkurenčnosti, če tega še niso storila. Ob tem pa si želim, da bo Mercator svojim partnerjem še dolga leta v prihodnje lahko stal ob strani kot samostojno, vodilno trgovsko podjetje v regiji.