13. 5. 2009 | Mladina 18
Blokada zdrave pameti
Zakaj bi Slovenija morala SPREJETI Rehnov predlog za rešitev mejnega spora?
Slovenska politična elita v trenutku branjenja vitalnih interesov slovenske države.
© Borut Mekina
V zakulisni diplomaciji je Slovenijo v zadnjih mesecih obiskalo več višjih državnih uradnikov, predstavnikov tako imenovanih think-tankov in najetih svetovalcev. Srečali so se s predstavniki civilne družbe, s slovenskimi profesorji ali raziskovalci, s parlamentarci in novinarji. Nekatere je najela Slovenija, druge morda Hrvaška, tretje kakšna evropska država, ki si je hotela razjasniti sliko. Morda celo Evropska komisija. Eden izmed njih, iz londonske organizacije Independent Diplomats, ki nudi državam »zaupen vir nasvetov in pomoči pri diplomatskih tehnikah in strategijah«, je obiskal tudi nas. Pred tem se je srečal s predsednikom države Danilom Türkom, z zunanjim ministrom Samuelom Žbogarjem, s predsednikom društva za mednarodne odnose in še z nekaterimi drugimi mnenjskimi voditelji, ki kaj vedo ali si domišljajo, da kaj vedo o slovensko-hrvaškem sporu. Zanimivo je bilo slišati, kaj je izkušen diplomat na koncu te seanse izvedel. Ali še bolje, česa ni izvedel. »Kaj sploh hoče Slovenija?« nas je vprašal po končanem krogu političnih konzultacij v Ljubljani.
S predstavniki mednarodne skupnosti ima podobne izkušnje v zadnjih mesecih verjetno tudi slovenska diplomacija. »Kaj sploh hoče Slovenija?« se gotovo sprašuje tudi evropski komisar za širitev Olli Rehn, ki je ob robu zadnjega predloga za rešitev mejnega spora med Slovenijo in Hrvaško sporočil, da mu je pri oblikovanju predlogov zmanjkalo kreativnosti. Na tiskovni konferenci je dejal, da je za njim 42-kilometrski maratonski tek, v katerem je nastal »pazljivo izdelan in uravnotežen predlog, ki vključuje vse ključne želje obeh sprtih strani«. Kasneje pa je jasno pojasnil, da je to njegov zadnji predlog. »Komisija je pokazala veliko prožnosti in ustvarjalnosti v zadnjih mesecih. Komisar Rehn je predstavil svoj zadnji predlog.« Čeprav ga Slovenija uradno ne zavrača, želi v Bruselj poslati nekatere popravke. Slovenska politika je razcepljena. DeSUS želi nazaj k mediaciji, SLS zadnji Rehnov predlog zavrača in verjetno solidarizira s svojim Zavodom 25. junij, ki meni, da bi Slovenija med izhodišči za pogajanja morala težiti k vzpostavitvi »zgodovinske občine Piran s Kaštelom in Savudrijo«, nacionalist Zmago Jelinčič želi mirovno konferenco na temo Jadranskega morja, Janez Janša pa, da sodišče upošteva »zunanjo pravičnost«, namesto notranje. S temi idejami, z vnašanjem popravkov, bi Slovenija ves proces na tej točki skoraj gotovo minirala.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.