21. 2. 2016 | Mladina 19 | Kultura
V spomin na Umbreta Eca: Minljivost tehnologije
Bolj smo razviti, boljšo tehnologijo imamo. In vendar naši podatki še nikoli niso bili fizično tako ranljivi.
Na delavnici za knjigotržce, ki je bila pred kratkim v Benetkah, je bila zadnji dan na dnevnem redu tema o minljivosti medijev za shranjevanje podatkov. Med njimi so bili v zgodovini plošče, tablice, papirus, pergament in seveda na papirju tiskane knjige. Številni primerki te zadnje priprave so preživeli pol tisočletja, vendar le tisti, narejeni iz papirja iz krp.
Sredi 19. stoletja so proizvajalci prešli na papir iz lesne kaše in ta ima, kot kaže, življenjsko dobo največ 70 let. (Vzemite časopis ali knjigo iz povojnega obdobja in videli boste, kako se drobi, ko jo skušate prelistati.) Zato ljudje že nekaj časa prirejamo konference in preučujemo različne načine in sredstva za ohranitev knjig v knjižnicah. Med najbolj priljubljenimi zamislimi je ta (čeprav je skoraj ni mogoče uporabiti za vse natisnjene knjige), da bi vse strani posneli in jih prenesli na elektronski medij.
A to povzroči novo težavo. Vsi mediji za prenos in ohranjanje podatkov, od fotografij do filmskih trakov, od diskov do ključkov USB, imajo krajšo življenjsko dobo od knjig. Večina ljudi pozna slabosti nekaterih starejših oblik shranjevanja podatkov. Trak v kasetah, na primer, se je čez nekaj časa zavozlal in razvozlati smo ga skušali s svinčnikom ali čim podobnim, vendar pogosto zaman. Posnetki na videokasetah hitro izgubijo barvo in ostrino, in če jih predvajamo prepogosto - ali če bi kdo nenehno vrtel trak nazaj ali naprej -, se hitro uničijo.
Minilo je dovolj časa, da smo spoznali tudi trajnost vinilnih plošč - dokler niso preveč opraskane -, nismo pa še mogli preveriti življenjske dobe zgoščenk. Nekdaj so jih slavili kot iznajdbo, ki bo rešila knjigo, vendar hitro izginjajo s trga, saj do istih podatkov laže in ceneje dostopamo prek spleta. Ne vemo, koliko časa bodo preživeli filmi na DVD-jih, vemo le, da se včasih obnašajo čudno, če jih gledamo prepogosto. Nismo imeli niti priložnosti ugotoviti roka trajanja gibkega diska oziroma diskete, saj jo je hitro izpodrinila trda različica, kasneje še različica za večkratno uporabo, ta pa je morala prostor prepustiti ključku USB.
Izginotje zastarelih medijev je spremljalo tudi izginotje računalnikov, na katerih jih je bilo mogoče prebrati - zelo malo ljudi ima še vedno računalnike z režami za diskete. Kdor vseh podatkov, shranjenih na starih medijih, vsaki dve ali tri leta ni prenesel na nove, kar bi potem počel v nedogled, jih je izgubil za vedno, razen če kleti ni zapolnil z več zastarelimi računalniki, po enim za vsak izumrli medij.
Torej, kar se tiče mehanskih, električnih in elektronskih medijev, vemo, da hitro zastarijo, ali pa ne vemo, kako dolgo se bodo obdržali. Pri nekaterih vrstah shranjevanja podatkov tega najbrž niti ne bomo izvedeli.
Končno pa je že nenadno nihanje električne napetosti, udar strele v vrt ali kak drug še bolj trivialen dogodek dovolj, da razmagneti skoraj vse oblike shranjevanja elektronskih podatkov. Če bi bila preskrba z električno energijo prekinjena za dlje časa, ne bi mogel več priti do svojih računalniških dokumentov. Če računalnik pade iz petega nadstropja, lahko z matematično gotovostjo napovem, da bom izgubil vse podatke, če pa s te višine pade knjiga, se bo v najslabšem primeru raztrgala.
Sodobni mediji za shranjevanje so očitno nastali predvsem zato, da bi podatke posredovali, in ne toliko za ohranitev podatkov. Knjiga je že dolgo najpomembnejše orodje za širjenje podatkov (pomislite, kako pomembno je bilo tiskano Sveto pismo v dobi reformacije), a tudi za shranjevanje. Prav mogoče je, da bodo čez nekaj stoletij, ko bodo vsi elektronski mediji za shranjevanje razmagneteni, podatke iz preteklosti dobili le iz natisnjenega gradiva. Med sodobnimi knjigami bodo preživele tiste, natisnjene na kakovostnem papirju oziroma na takšnem brez kislin, kakršnega danes ponujajo številni založniki.
Nisem zadrt konservativec. Na prenosnem trdem disku imam shranjene svoje izvode največjih literarnih mojstrovin in zgodovino filozofije: to je veliko pripravneje, ko iščem navedek iz Danteja ali Summe Theologice, kot da bi vstal in z najvišje police vzel zajetno knjigo. Vseeno sem vesel, da so te knjige še vedno na mojih policah, saj je to varovalo za primer, če bodo elektronske naprave odpovedale. 5
© (2009) The New York Times (The New York Times Syndicate)
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.