18. 6. 2009 | Mladina 24 | Kultura
Zapeljivi nordijski elektronski ritmi ...
... in potrošništvo v kratkih hlačah
Röyksopp sta povedala tisto, kar je - vsaj večinski del - publike hotel dobiti in slišati
© Miha Fras
Zakaj zvezdništvo skoraj po pravilu zamegli občutek za samokritiko? Zakaj se zdi, da glasbeniki, ki jim uspe preboj v mainstream, izgubijo stik z realnostjo? V primeru cenjenega plesnega pop dvojca Röyksopp se ob teh vprašanjih sicer porajajo mešani občutki. Prej kot slepo sledenje potrošniškim smernicam bi Norvežanoma nemara lahko pripisali neko naivnost. Njunemu snovanju glasbe danes ni moč očitati ničesar, saj sta z nedavno izdanim albumom Junior še enkrat potrdila svoje mojstrstvo pri snovanju pop skladb. Manj prepričljivo pa svojo vizijo udejanjata (vsaj tokrat) v koncertnem kontekstu. V solidno napolnjenih Križankah sta dala in povedala tisto, kar je - vsaj večinski del - publike hotel dobiti in slišati. Uspeh s seboj sicer res potegne odgovornosti do fenov, a po drugi strani obstajajo glasbeniki, ki kljub pop statusu ostanejo zvesti svojim idealom in se ne trudijo ugajati za vsako ceno.
Torbjørn Brundtland in Svein Berge sta po izidu prvenca v letu 2001 čez noč pristala na pop lestvicah, od takrat pa je njuna popularnost ves čas v vzponu. Elegantno križanje norveških ambientalnih muzik na eni in pop senzibilnosti, značilne za Air in Daft Punk, na drugi strani še danes deluje sveže, zato ne preseneča, da so se za najuspešnejše pokazale prav skladbe z albuma Melody A.M.. Te so bile skozi prizmo studijskih posnetkov tudi najbolj spremenjene, a žal ne vselej uspešno. Bolj kot ne sta si Röyksopp z njimi le odprla manevrski prostor za žive posege, dasiravno uporabe iztrošenih, klišejskih efektov, udarjanja po činelah in spremljajočega kitarista (ali pa basista?) ne moremo razumeti kot performerski presežek. Tudi (pol)spontano mahanje sicer solidne pevke Anneli Drecker je govorilo v prid tega, da je ekipa prišla oddelat le še enega v seriji koncertov, pa čeprav bi njihovo odrsko pozo vsaj na prvi pogled lahko parafrazirali skozi singel Happy Up Here. Le deloma smo bili hepi tudi obiskovalci, so pa tisti, ki so Röyksopp dan prej videli na reškem Hartera festivalu, potrdili, da Skandinavci znajo ustvariti izvrstno koncertno izkušnjo.
Dogodek je podrezal tudi v neaktualnost domače glasbene ponudbe. Dejstva, da v podalpju ne premoremo trendovskega plesnega benda in se mora vsled tega reaktivirati na pol pozabljena zasedba Rotor, si pač ne moremo ravno šteti v čast. Skozi prizmo glasbe same bi se v vlogi predskupine brez dvoma bolje znašel dvojec New Wave Syria, a za zdaj oko domačih organizatorjev pač ne seže dlje od tistih “preverjenih” vsebin. Vrhunec nedeljskega koncerta zato mirno pripišemo Brundtlandovim kratkim hlačam, od muh pa ni bila niti pompozna odrska osvetlitev.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.