Izgubljena nedolžnost

»V prihodnje boste lahko sledili praksi, ki bo drugačna, to vam zagotavljam, ker je to stvar, na kateri stoji ali pade nova politika nove vlade, nova paradigma. Za njo stojim. Za njo stojijo tudi moje ministrice in ministri.« To so bile letos januarja besede Boruta Pahorja, s katerimi je po prvih težavah napovedal novo kadrovsko politiko. Ta je bila v zadnjem mesecu, ko so nadzorniki s pomočjo lastnikov, torej države, v skoraj 10 državnih podjetjih iskali vodstvo, na težki preizkušnji. V nekaterih primerih se je nova paradigma resda izkazala, v vsaj enem primeru pa se je hudo zalomila. In žal, za predsednika vlade, prav v njegovem volilnem okraju, v Novi Gorici, pod županom iz njegove stranke in za zaveso koalicije SD-SDS. Kadrovanje na vrh največje slovenske igralniške družbe Hit je za zdaj najbolj svež primer, ki dobiva obrise klientelizma in korupcije. Protikorupcijska komisija, kot nam je dejal Drago Kos, je namreč že našla utemeljene elemente za začetek postopka, o katerem bo v kratkem odločila.

Pahorjev Hit

Dr. Marko Jaklič, profesor z ljubljanske Ekonomske fakultete, verjetno največji strokovnjak za igralništvo v državi, je pred mesecem dni odstopil z mesta predsednika nadzornega sveta Hita, kamor ga je imenoval Kad, saj se ni strinjal s potekom izbire novega vodstva igralnice. »Po prvem glasovanju v nadzornem svetu sem zaslutil, da je ena interesna skupina izbrala svojega favorita vnaprej, še preden smo šli v javni razpis. In kasneje se je izkazalo, da od njega ne želijo odstopiti. Odkrito povedano, tudi jaz ne bi imel nič proti njemu, če bi bil to najboljši oziroma za vse interesne skupine in nadzornike sprejemljiv kandidat. Na koncu, po njihovem usklajevanju, je izpadlo, da je nesprejemljiv samo za mene. Edini možni odgovor je bil, da se umaknem.« Kljub prepričljivim razlogom in skrbno pretehtanim argumentom je bil torej njegov protest neuspešen. Pretekli teden je novi predsednik nadzornega sveta Andrej Miška (SD), predstavnik Nove Gorice, sicer pa direktor lokalnega komunalnega podjetja, pogodbo z novim predsednikom uprave, to je postal Drago Podobnik, tudi podpisal.
Kakšni so torej bili ti, Jakličevi argumenti proti Podobniku, zaradi katerih naj bi bil »g. Podobnik najmanj primeren kandidat za vodenje Hita«? Poleg neprimernih zahtev po »evropski plači«, spornih pogodbah o svetovanju za konkurenco, celo lastniških deležih v drugem, konkurenčnem igralnem salonu, naj bi se Podobnik na razgovoru za službo zavzel tudi za razvoj Hita, ki je nasproten državni politiki do igralništva. Že leta 1997, ko je Slovenija dobila prvo strategijo o razvoju igralništva, je država namreč sklenila, da mora biti »sodoben igralniški produkt« sestavni del »celovite slovenske turistične ponudbe«. Omenjena odločitev je bila pomembna. Povedano drugače: Slovenija igralništva samo zaradi igralništva ne bo razvijala. V tem smislu so bili glavni problem vedno manjši, zasebni igralni saloni, ki pa jih je država tolerirala.
A ne brez stranskih posledic. Znano je namreč, da predvsem igralni saloni, v nasprotju z večjimi igralnicami, spodbujajo hazardiranje in odvisnost, ciljajo pa predvsem na domače prebivalstvo. V eni izmed prvih raziskav iz leta 2004, ko je država razmišljala o širitvi igralniških koncesij, sta ekonomista Velimir Bole in Žiga Jere z Ekonomskega inštituta Pravne fakultete po naročilu ministrstva za finance naredila raziskavo trga igranja na igralnih avtomatih v primorsko-kraški regiji. V njej sta opozorila prav na zasvojenost, zaradi katere lahko ob ustanavljanju novih igralnih salonov nastane večja škoda od koristi. Da sta imela prav, kaže tudi izkušnja zadnjih let. V času, ko je število novih igralnih salonov poraslo za eno tretjino, je enormno porasla tudi odvisnost od iger na srečo. Miha Kramli, vodja oddelka za bolezni odvisnosti v novogoriškem zdravstvenem domu, nam je dejal, da so v letošnjih prvih petih mesecih dobili toliko novih pacientov, kot so jih dobili v vsem lanskem letu skupaj: več kot 50.
Novi predsednik Hita se »odgovornega igralništva«, kot ga imenujejo na ministrstvu za finance, očitno ne zaveda. In prav to je Jakliča tako razjezilo, da je odstopil. »Kandidat je predsednik združenja malih igralničarjev,« je zapisal v pismu, namenjenem ministrstvu za finance oziroma predsedniku vlade: »Na razgovoru je eksplicitno dejal, da zagovarja njihov razvoj in da mora Hit z njimi sodelovati. Na vprašanje, kako si to predstavlja, ni dal jasnega odgovora. Poznavajoč stališča g. Podobnika menim, da ne bo zagovarjal razvojnega igralništva oziroma igralniško-turističnega produkta (to pomeni, da se kapacitete usmerjajo v oddaljene goste) do te mere, da bi Hitu zagotovil ustrezen razvoj. Hkrati pa to za Slovenijo pomeni razvoj 'kafič' igralništva, ki je nesprejemljiv in se proti njemu kot raziskovalec borim že osem let.«

SD + SDS

Toda lokalna, morda pa celo državna politika je imela druge račune. V Novi Gorici koalicijo sestavljata stranki SD in SDS. Da je šlo za politično kuhinjo, pričajo rezultati prvega izbora ožje skupine primernih kandidatov za predsednika uprave. Na njem so namreč nadzorniki Podobnika ocenili kot najmanj primernega izmed petih. Kot najbolj primerna sta bila izbrana Andrej Sluga, bivši direktor marketinga v Hitu, in Dušan Mes, član uprave Casino Portorož. Toda pritiski so očitno naraščali, kar priznava tudi Jaklič. »Ko smo imeli predzadnjo sejo NS, ko sem videl, kako se zadeve lomijo, da se ključni lokalni politiki počutijo zelo močne, kar so kazali tudi javno (z logiko in etiko upravljanja podjetij popolnoma nesprejemljivimi razpravami in zapisniki v njihovih organih in skupščini glede kadrovanja v Hitu), sem kolegom nadzornikom rekel: Mi smo kot nadzorni svet vse kandidate brali in poslušali. Mi ocenjujemo njihovo kompetentnost. Verjamem, da imajo kakšne vaše interesne skupine neke druge interese, ampak sam od vas pričakujem, da vi njih prepričate, ne oni vas.«
A Jakliču »boj za neodvisnost« nadzornega sveta ni uspela, očitno prav zaradi SD, stranke, ki se je doslej javno najbolj zavzemala za absolutno neodvisnost nadzornih svetov. Javni razpis za prvo mesto Hita in ves izborni postopek, v katerem je pet kandidatov na svoje stroške pripravilo in prišlo predstaviti vizijo družbe, sta bila potemtakem zgolj šov za javnost, ki naj bi dokazoval, da nov način kadrovanja deluje. »Očitno so se dokončno uskladili čez vikend. Mogoče so pričakovali, da bom na seji nadzornega sveta popustil tudi jaz. Bolj verjetno pa je, da so me 'odpisali', saj me o svojih usklajevanjih niso obveščali. Tudi po povsem človeški plati mi je šlo na živce, da smo vse te ljudi, ki so se prijavili na razpis, prinesli okrog,« dodaja Jaklič. Zanj je to zelo slaba popotnica za javne razpise in za korporativno upravljanje v Sloveniji. V prihodnje bo po njegovem zelo težko prek javnih razpisov dobiti najboljše kandidate za uprave in tudi za nadzorne svete.
Dodajmo, da je moral biti okrog imenovanja Draga Podobnika za prvega moža Hita dobro informiran ne samo minister za gospodarstvo France Križanič, temveč tudi Pahor osebno. Pahorjev svetovalec Miloš Pavlica priznava, da se je o temi Hit večkrat pogovarjal z novogoriškim županom Mirkom Brulcem. Pahorja naj bi kadrovanje v Hitu skrbelo, pravi Pavlica, vendar se naj predsednik vlade do konkretnih kandidatov ne bi opredeljeval. Želel si je zgolj, da se »konča agonija in da Hit končno dobi novo vodstvo«, nam je dejal Pavlica. A zanimivo, nadzornica Irena Uršič, ki je sprva Podobnika ocenila kot najmanj primernega izmed petih v ožjem izboru in ki je nato zanj glasovala, nam je razloge za spremembo svojega mnenja opisala z natanko istimi besedami: »Mnenje sem spremenila, ker je bilo treba zadevi narediti konec, da Hit končno dobi novo vodstvo. Presodila sem, da je to bolje kot pa nič.«
Morda imata Pahor in Uršičeva prav. Toda Hit kljub predsedniku uprave še vedno nima »nič«. Podobnik, čeprav je že imenovan, do avgusta ne bo začel z delom. Razlog so njegovi zasebni posli, ki jih dela za konkurenco - končati mora študijo za Casino Portorož. Poleg tega Podobnik ne uživa podpore finančnega ministrstva. Križaničev predstavnik v nadzornem svetu Tomislav Malnarič, sicer zaposlen v ministrovem kabinetu, nam je sporočil, da je glasoval proti. Seveda pa ne tudi predstavnik lokalne skupnosti Andrej Miška, član SD, ki je edini dvakrat Podobnika podprl in svojim kolegom prenašal njegove odločitve (da denimo sprejema »slovensko« plačo).

Luka Koper

Zakaj si je v primeru Hita novogoriška lokalna politika, ob kritiki drugih, manjših lastnikov Hita, kot sta občina Šempeter - Vrtojba ali Kranjska Gora, in kljub Jakličevem odstopu tako trdovratno prizadevala za točno določenega in celo spornega kandidata? Odgovor na vprašanje, zakaj so med interesnimi skupinami pogosto priljubljeni ravno »neprimerni« kandidati, v zadnjih letih tudi mladi in neizkušeni, je morda v tem, da so takšni kadri veliko bolj poslušni. Če politika na vrh podjetja postavi že uveljavljeno ime, je verjetnost, da bo ta izbranec delal po svoje, seveda precej večja, kot če politika na vrh podjetja kadrira neznanca, ki tja pravzaprav po splošnem prepričanju ne sodi in ki tja brez zvez in poznanstev tudi ne bi prišel. Srečnež bo v tem primeru čutil tudi precej večjo dolžnost do botrov.
Morda je to razlog, zaradi katerega je vzporedno z dogodki na Hitu, na vrh enega najpomembnejših podjetij v Sloveniji, na vrh Luke Koper, nadzorni svet nedavno izbral 34-letnega Gregorja Veselka, doslej v javnosti popolnoma neznano ime. O tem, kako absurdna je bila izbira, priča že Veselkova naivna nepripravljenost, da bi novinarjem razkril ime mentorja, pri katerem je leta 2006 dokončal doktorat. Da je to državni sekretar na ministrstvu za promet Igor Jakomin, je namreč razvidno že po nekaj klikih na internetu.
Čeprav je prometni minister Patrick Vlačič izrazil odkrito začudenje nad njegovim imenovanjem in napovedal, da bo po imenovanju novih nadzornikov zahteval celo mednarodni razpis, pa je vseeno presenetljivo, kako močno interesno zaledje mora Veselko imeti na Primorskem. Bil je namreč tudi kandidat za člana uprave Intereurope. In samo nekaj dni prej, preden je postal predsednik uprave Luke Koper, je nadzorni svet Intereurope, ob svojem kadrovskem vrtiljaku, Veselka ocenil kot premalo izkušenega. Ostaja vtis, da je bila tudi v tem primeru ponovno na delu ena izmed frakcij SD. Še preden je prišel v Luko Koper Veselko, je bil v igri član Socialnih demokratov, profesor pomorskega prava dr. Marko Pavliha. Problem spet ni toliko v politiki kot v kakovosti kadrov, ki jih ta forsira na vrh.
Veselku se je v Intereuropi »uprl« predsednik nadzornega sveta Bruno Korelič, dolgoletni in ugledni direktor Luke Koper, ki je tudi član nadzornega sveta družbe Petrol. Tudi tam je Korelič naletel na podobne težave in interesne pritiske. O njih je javno spregovoril bivši Petrolov predsednik uprave, Marko Kryžanowski. V posnetku, ki ga je objavil na YouTubu, je dejal, da naj bi nova vlada na nekatere pomembne politično-gospodarske funkcije, predvsem v nadzorne svete Kada in drugih državnih družb, imenovala nekaj mladih menedžerjev iz združenja YES (Young Executives Society). Član omenjenega združenja, ki je želel priti na vrh Petrola, je denimo predsednik uprave Adrie Airways Tadej Tufek, ki ga je Borut Pahor pred volitvami predstavljal kot člana ekipe piscev alternativnega gospodarskega programa. Korelič pravi, da je v Petrolu in v Intereuropi zelo jasno povedal, da si pritiskov ne bo dovolil. »Dokler sem materialno odgovoren za posledice v teh podjetjih, toliko časa ne bom dovolil, da mi kdo drug ukazuje, kaj moram narediti. In koga kam postaviti. Vsaj nadzorniki Petrola smo si bili glede tega enotni.«
Korelič poudarja, da bi morali kvalitetni, ključni kadri zrasti v podjetjih, saj bi nas že izkušnje iz prejšnjih let morale naučiti, da je »uvoz« od zunaj neuspešen, ker takšni ljudje ponavadi niso imeli pojma o podjetju. Nova kadrovska politika dolgotrajnih, skrajno formaliziranih postopkov na videz transparentne izbire predsednikov uprav prek javnih razpisov pa naj bi bila že škodljiva. »Nikjer po svetu se v krizni situaciji ne išče ljudi z javnimi ali še celo mednarodnim razpisom, ampak so zato usposobljene agencije, ki imajo imena, ali pa imajo sama podjetja svojo kadrovsko politiko,« pravi Korelič in dodaja, da je o nepravilnostih v Luki Koper sedanja oblast vedela že osem mesecev, pa kljub temu ni naredila odločilnega koraka.

Kriza upravljanja

Težave s kadrovanjem v slovensko gospodarstvo, ki so pravzaprav na tapeti, že od kar je država nastala, pa naj bi imele globlje vzroke, ne zgolj dnevnopolitične. Ekonomist Jože Mencinger sklepa, da je vzrok vseh težav predvsem odnos do lastništva. »Mi nimamo pravih lastnikov, ker imamo lastnike premoženja, ne pa lastnike družb.« Razlika naj bi bila v tem, da se naši lastniki brigajo le za premoženje, ne pa za družbe. In podobno je tudi z menedžerji, »ki so neki mladi fantje, ki krožijo od podjetja do podjetja in nimajo nobenega odnosa do njega«. Najbolj značilen primer krize korporativnega upravljanja po slovensko je zanj Elan. »Če se dobro spomnim,« pravi Mencinger, »so v 18 letih zamenjali kar 19 menedžerjev. Po mojem večina izmed njih ni niti podjetja pogledala, kaj šele, da bi v podjetju poznala vse ljudi. Nekaj so delali v pisarnah, zbirali stroške dela in podobno.«
Ravno tako drži, na kar opozarja mikroekonomist Janez Prašnikar, in sicer da je kriza upravljanja danes svetovni problem. Do izbruha krize je denimo veljalo, da je pravilni model upravljanja podjetij t. i. anglosaški, v katerem lastniki upravljajo s svojimi naložbami in kjer je cena delnic edino pravo merilo uspešnosti menedžerja, ne pa kontinentalni, nemški, model deležnikov, kjer so poleg lastnikov pri vladanju udeleženi še drugi, denimo delavci, vloga menedžmenta pa je le, da usklajuje interese. Sedaj ni več jasno, kaj naj menedžerji počno: ali naj upravljajo s podjetji ali naj jim vladajo. »Sedaj je zmeda. Zmeda, ki se giblje med tem, da naj bi imeli neka nova načela, a ta načela niso jasna, ker tudi ni jasnega modela,« opisuje Prašnikar. Recept, po katerem bi enostavno morali promovirati uspešneže, ne bo zadoščal, je prepričan Prašnikar.
Jaklič, ki je vse paradokse nove kadrovske politike doživel od blizu, pa k temu dodaja še specifične, slovenske razmere. Celotna družba in ne le politika naj bi bila razdrobljena na kratkoročne interese posameznih skupin, ki si želijo pridobiti boljši položaj ali celo premoženjske koristi. Zato Jaklič sklepa, da živimo »v prerazdelitvenem« in ne v »razvojnem - ustvarjalnem« okvirju. Kar naj bi pomenilo, da kot družba ali država nismo sposobni zasledovati širših in dolgoročnejših razvojno usmerjenih družbenih interesov. Kratkovidnost naj bi se poznala na vseh ravneh v družbi. Politika, ki je najbolj odgovorna, da s svojim ravnanjem in zakonodajo ta vidik preseže, pa problemov ali ne razume, jih ne želi razumeti, kaj šele, da bi slabosti začela odpravljati, meni Jaklič.
Pa bi bilo, dodajmo, v primeru Hit tako enostavno. Vladajoča politika bi na vrh največje slovenske igralniške družbe zgolj postavila menedžerja, ki se ne bi zavzemal za cilje, ki so nasprotni državni strategiji razvoja igralništva. To bi od SD še toliko bolj pričakovali, ker gre za Novo Gorico, za njihovo dvorišče. Če SD celo tam ne sledi svoji obljubljeni drugačni praksi, »na kateri stoji ali pade nova politika nove vlade«, se seveda z vlado ne bo zgodilo nič pretresljivega. Saj verjetno teh, citiranih Pahorjevih besed nismo vzeli preveč zares.