Bell Orchestre: As Seen Through Windows

Kanadski Montreal že dobrih deset let velja za enega glasbeno najbolj dejavnih in izpostavljenih svetovnih mest. V drugi polovici devetdesetih je tamkajšnjo sceno zaznamovalo us-tvarjanje danes že kultnih post-rockovskih bendov Godspeed You! Black Emperor ter A Silver Mt. Zion, nekaj let pozneje so pobudo prevzeli obujevalci post-punka, danes pa tamkajšnje dogajanje krojijo rockovski bendi s težnjami po pop vsebinah. Najopaznejša med njimi sta ta hip bržkone Arcade Fire in Islands iz kluba pitchforkovih bodočih računovodij, katerih člani pa v prostem času svoje muzičarske ambicije neobremenjeno zadovoljujejo v zasedbi Bell Orchestre. Njihova glasba ima bore malo stičnih točk z matičnimi sredinami, vez pa je trdnejša s post-rockovskimi predniki, a vsaj na papirju to ni videti najbolj obetavno. Post-rockovsko paradiranje je namreč že davno tega ostalo ujeto v iztrošenih stereotipih in je vsaj v tisti elementarni obliki danes pravzaprav že povsem preživeta stvar. Da pa je tudi te vsebine moč nadgraditi v aktualne, zanimive muzike, v številnih projektih vedno znova dokazuje eden najbolj dejavnih montrealskih glasbenikov Sam Shalabi. Sorodnost z njim Bell Orchestre kaže s svojo odprtostjo in neomejevanjem, seveda pa ni moč preslišati niti njihovega skupnega glasbenega izročila. A med tem ko Shalabija rado zanese v izrazita zvočna eksperimentiranja, Bell Orchestre sledi tistim nekoliko bolj poslušljivim - a zato nič manj avanturističnim - smernicam.

S ploščkom As Seen Through Win-
dows zasedba uspešno nadgradi prečenje instrumentalnega rocka in sodobne klasike s prvenca Recording a Tape the Colour of the Light (2005). Godala, trobila, zvonci, tolkala, raznoteri vzorci in šumi se skozi intuitivno prepletanje srečajo v premišljenih teksturah, razpetih med krhko cinematično atmosfero in počasi rastočimi klimaksi. Večjega poudarka je deležna ritmična kompleksnost, bolj produšna struktura novih skladb pa odpira prostor še bolj subtilnim posegom, s katerimi zasedba potrdi svojo glasbeno zrelost. Piko na i postavi izvrstna interpretacija Aphex Twinove skladbe Bucephalus Bouncing Ball, v kateri se izgubijo sledi za klasično in elektronsko glasbo. Podobnega početja se je pred časom sicer lotil že komorni klasični orkester Alarm Will Sound, a med tem ko so njihove obdelave ponudile le akustične kopije elektronskih originalov, Bell Orchestre v svojo interpretacijo spretno in domišljeno vtrejo lastno glasbeno vizijo. Album As Seen Through Windows je kot nalašč za preganjanje zdolgočasenosti ob iztrošenih post-rockovskih prebiranjih in izvrsten dokaz za to, da odprtost do raznoterih vplivov še zdaleč ne ogroža izvorne ideje. Celo nasprotno. Prav dovzetnost za nove vsebine je element, ki žanru zagotavlja preživetje na dolgi rok in tega se očitno zelo dobro zaveda tudi Bell Orchestre.