17. 9. 2009 | Mladina 37 | Politika
Berglundgate
Bodo v prihodnjih tednih zadoščenje dobili vsi tisti, ki so zadnja leta opozarjali na politične tožilske odločitve v politično pomembnih zadevah?
Na ljubljanskem okrožnem tožilstvu, katerega poslovanje želi zdaj preveriti pravosodni minister Aleš Zalar, že več kot leto dni zamujajo z rednim internim pregledom dela in poslovanja, ker ga generalna državna tožilka Barbara Brezigar pač ni odredila.
© Borut Peterlin
Primer Slovenija proti Berglundu, v katerem je pregon predlagal predsednik SDS Janez Janša, utegne kmalu razkrinkati sporno poseganje generalne državne tožilke Barbare Brezigar, njej zvestih vrhovnih tožilcev in vodij okrožnih tožilstev v konkretne zadeve. Malodane vsakič, ko se je v zadnjih letih pojavil kak kazenski postopek, na katerem bi se lahko pridobile ali izgubile politične točke, se je zgodil prevzem zadeve s strani vrhovnega tožilstva oziroma predodelitev zadeve na ravni okrožnega tožilstva. In tožilec, ki mu je bila poprej kot naključnemu tožilcu odvzeta zadeva dodeljena, se je potem odločil tako, kot sta zadevo videli desnica in generalna državna tožilka. Ko je obstajal utemeljen sum kaznivega dejanja, recimo v primeru policijskega nadzora romske družine Strojan, se je kazenski pregon zaustavil. Ko pa so bili strokovni argumenti za nadaljevanje kazenskega pregona izredno šibki, recimo v primeru Ribičič, primeru Penko in primeru Podbregar, pa se je v nasprotju s pričakovanji pregon nadaljeval. Slednje se je zgodilo tudi v primeru Slovenija proti Berglundu ...
Spomnimo. V času predvolilne kampanje pred zadnjimi državnozborskimi volitvami je finska nacionalna televizija YLE premierno zavrtela dokumentarec Resnica o Patrii, ki ga je nekaj dni kasneje predvajala še RTV Slovenija. V njej se je novinar YLE Magnus Berglund namenil razkriti domnevno umazano ozadje slovenskega orožarskega posla, v katerem se je Slovenija zavezala pri finski Patrii kupiti okoli 150 osemkolesnih oklepnikov. Berglund, ki je v oddajo vključil tudi slovenske sogovornike, oddajo konča z mislijo, da je bil v prejemanje podkupnine v poslu vpleten tudi Janez Janša. Ta je potem vložil predlog za kazenski pregon štirih slovenskih intervjuvancev v oddaji in Berglunda. Kot je običajno, je to kazensko zadevo po avtomatizmu dobila naključna okrožna tožilka na pristojnem ljubljanskem okrožnem tožilstvu. Vendar pa je nad ravnanji tožilke Kristine Bergant v tej zadevi, kot zdaj kaže brez zakonitega razloga, ves čas bedela generalna državna tožilka oziroma »njeni« tožilci. Ko se je namreč Bergantova v skladu z zakonom po svoji strokovni presoji odločila zavreči pregon zoper vseh pet ovadenih, ji je vodja ljubljanskega tožilstva Tamara Gregorčič primer odvzela in ga dodelila drugemu tožilcu. Javnost tega morda sploh ne bi izvedela, če ne bi poslanka Zaresa Cveta Zalokar Oražem ministru za pravosodje Alešu Zalarju o tem postavila poslanskega vprašanja. Ker so ministrstvu najprej z vrhovnega tožilstva odgovorili na nekaj temeljnih vprašanj in podvprašanj, potem pa prekinili komunikacijo, se je minister odločil za pravosodni nadzor. Ta pa doslej še ni bil izvršen, ker je vodja ljubljanskega tožilstva Gregorčičeva ministrovi ekipi po telefonskem nasvetu Brezigarjeve odrekla vstop v prostore tožilstva. Ker bo zdaj nadzor morala odrediti vlada, si je generalna državna tožilka tako kupila kak teden ali dva časa. Kaj lahko njena ekipa za nazaj sploh postori, ostaja vprašanje, saj naj bi se na omenjen način mimo notranjih tožilskih in tudi zakonskih pravil prerazporejale zadeve več let in jih zato ni malo. Poleg tega naj bi bil dokaj zanesljiv vir informacij tudi elektronski vpisnik, ki naj bi ga bilo težko ponarejati. Pa tudi sicer ima ministrova ekipa, ki bo pregledovala poslovanje ljubljanskega tožilstva od 1. januarja 2008, pooblastilo za zaslišanje vseh zaposlenih ... Namen nadzora je ugotoviti, kako so na ljubljanskem tožilstvu iz rok v roke potovale posamezne zadeve oziroma spisi in koliko so se pri tem spoštovala notranja tožilska in siceršnja zakonska pravila.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.