Trojanski kadri

Vsaka vlada, vsaka izmed vladnih koalicijskih strank in navsezadnje vsak minister za seboj v državnih službah pusti nekaj svojih ljudi. To je v naravi politike. Poleg tega je v štirih letih dovolj priložnosti za kaj takega že zaradi uveljavljenega cikla prihodov in odhodov znotraj istega števila zaposlenih v službah, podrejenih posameznemu ministrstvu, torej zaradi prostih delovnih mest, ki so posledica upokojevanja in odhodov javnih uslužbencev ... Seveda so tudi ministri Janševe vlade za seboj pustili svoje ljudi, vendar nihče tako ekscesno kot nekdanji minister za pravosodje dr. Lovro Šturm.
Da na ministrstvu za pravosodje nerazumno povečujejo število zaposlenih v t. i. ožjem ministrstvu, je ministrstvo za javno upravo opozarjalo že med mandatom. Pod ožje ministrstvo na ministrstvu za pravosodje štejejo vsa delovna mesta, ki ne sodijo pod Upravo za izvrševanje kazenskih sankcij (UIKS), to pa je zgolj od 10 do 15 odstotkov delovnih mest na ministrstvu. Po uradnih podatkih ministrstva se je v času Šturmovega mandata število zaposlenih v ožjem ministrstvu s 105 povečalo na 174, torej za točno 40 odstotkov. Poleg tega se je v tem času nesorazmerno povečalo tudi število najtesnejših ministrovih sodelavcev, ki sestavljajo njegov kabinet. Gre za t. i. kabinetne zaposlitve, ki jih ima nekaj na voljo vsak minister, saj se s prihodom novega ministra ta mesta sprostijo, ker gre za zaposlitve za določen čas - za čas trajanja mandata. Tako se je število zaposlenih v kabinetu ministra Šturma povečalo na kar 33 ljudi. Ministrstvo v ministrstvu torej.
Kako je Šturmu to sploh uspelo, če vemo, da je Janševa vlada dobršen del svoje propagande utemeljila na krčenju državne uprave, torej zmanjševanju števila javnih uslužbencev? Ministri namreč nimajo pooblastil za širjenje kadrovskega načrta in s tem povečevanje števila zaposlenih na ministrstvu, to lahko stori le vlada. Vlada pa je v tem primeru počela prav to. Med mandatom je kar štirikrat sprejela sklep o povečanju števila zaposlenih v Upravi za izvrševanje kazenskih sankcij, ki sodi k pravosodnemu ministrstvu. Šlo je za reševanje vprašanja pomanjkanja zaporskega osebja zaradi prezasedenosti zaporov. Pri spreminjanju skupnega kadrovskega načrta v vladi se sicer zgolj izjemoma omenja problematika posameznega organa, zaradi česar so potrebni večji posegi v posamezen organ in njegovo kadrovsko zasedbo. Gre za razmere, ko je treba zaradi tega poseči v skupni kadrovski načrt, to pa se je zgodilo tudi v tem primeru. »Takih primerov je v organih državne uprave sicer bilo nekaj (npr. v Agenciji Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja pri Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, nekaj manjših posegov tudi pri drugih ministrstvih), vendar nikjer ni prišlo do situacije, da bi ožje ministrstvo obdržalo pridobljene kvote zase,« pojasnjujejo na ministrstvu za javno upravo. Šturm je torej precej novih delovnih mest, odprtih za UIKS, zadržal zase, to potrjujejo tudi na ministrstvu za javno upravo: »Vendar pa je minister za pravosodje dovoljeno število zaposlitev za ministrstvo razporejal drugače, tako da je kvoto razdeljeval v prid ožjega ministrstva.« Ne le da je kadre, namenjene UIKS-u, zadržal na ministrstvu, zaposlil jih je skoraj izključno v svojem kabinetu, torej kot svoje najbližje sodelavce. Ti ministrovi osebni kadri pa so potem drug za drugim na ministrstvu in v njegovih organih v sestavi dobivali državne službe za nedoločen čas.

Številke

Pojdimo po vrsti. Vlada je sprejela po dva sklepa o razširitvi kadrovskega načrta za UIKS leta 2007 in leta 2008. Skupaj je UIKS-u odobrila povečanje števila zaposlenih za 128. Od vseh teh novih delovnih mest, namenjenih za reševanje zaporske problematike, jih je minister Šturm v ožjem ministrstvu obdržal 20. Še zgovornejši so skupni podatki o povečevanju števila zaposlenih v ožjem ministrstvu. Po podatkih ministrstva za javno upravo so »v ožjem ministrstvu v času mandata prejšnje vlade povečali število zaposlenih s 109, kolikor jih je bilo na dan 1. 1. 2005, na 202 zaposlena, kolikor jih je bilo na dan 1. 12. 2008. Glede na dodeljene kvote za UIKS bi v ožjem ministrstvu po kadrovskem načrtu za leto 2008 smeli imeti le 142 zaposlenih.« Sedanja vlada je bila zato v začetku septembra letos v okviru skupnega kadrovskega načrta organov državne uprave za leto 2009 primorana povečati dovoljeno število zaposlenih v ožjem ministrstvu z leta 2008 odrejenih največ 142 na kar 183. Razlog je seveda to, da gre za kadre, ki so že zaposleni za nedoločen čas in jih ni mogoče odpustiti brez razloga ...
Poleg tega je prejšnja vlada julija 2008 v okviru sklepa o povečanju kadrovskega načrta za kadre, ki so se izkazali v času predsedovanja EU, ministrstvu za pravosodje dovolila šest takšnih zaposlitev. Prvega oktobra istega leta, torej že po porazu na volitvah, pa je vlada v odhajanju ministrstvu v odhajanju dovolila še dodatnih šest zaposlitev izključno za potrebe ministrovega kabineta. Seveda gre za zaposlitve za nedoločen čas.
Skupaj se je od prvega vladnega sklepa o razširitvi kadrovskega načrta na ministrstvu za pravosodje na novo zaposlilo 45 ljudi, vsi v ožjem ministrstvu. V celotnem prejšnjem mandatu pa se je po podatkih ministrstva za javno upravo število zaposlenih v ožjem ministrstvu s 109 povečalo celo na 202. Torej za 93 ljudi, to pa znese kar 46 odstotkov. Pahorjeva vlada je kadrovski načrt ožjega ministrstva ločila od kadrovskega načrta UIKS-a, tako da notranje prerazporejanje dovoljenega števila zaposlenih ni več mogoče.

Služba za vse življenje

Kadri NSi so službe za nedoločen čas na pravosodnem ministrstvu dobivali ves mandat. Večinoma so v državne službe prehajali zaposleni v kabinetu, ki jih je Šturm nabral na račun zaporskega osebja, nekaj je bilo tudi nagrad za zvesto delo pri predsedovanju, nemalo pa ad hoc zaposlitev po porazu na volitvah. Po naših podatkih je za zaposlovanje v kabinetu in tudi kasneje za prezaposlitve v službe za nedoločen čas poskrbel državni sekretar Robert Marolt, Šturmova desna roka. V kadrovsko službo naj bi prihajala zgolj navodila iz kabineta, koga je treba zaposliti in na katero delovno mesto. Sistemizacija se s kadrovsko službo, ki je bila v tistem času nekako zgolj izvrševalec ukazov, ni usklajevala.
Kako je delati v razmerah, kjer je predhodnikovih nastavljencev kar precej? Kako jih je mogoče koristno uporabiti? Je to sploh mogoče? So se v letu dni vladanja zaradi tega pokazale težave? V odgovoru na takšna in podobna vprašanja so bili na ministrstvu za pravosodje, kjer imajo zdaj manj kot nič kadrovskega manevrskega prostora, skopi: »Gre za javne uslužbence, ki so bili izbrani po predpisanih postopkih in imajo veljavne pogodbe o zaposlitvi. V pogodbe ni mogoče posegati, če ne gre za kršitve delovnih obveznosti oziroma nesposobnost opravljanja delovnih obveznosti v skladu z zakonom.« Sodna praksa kaže, da je po veljavni zakonodaji dokazovanje omenjenih razlogov za prekinitev delovnega razmerja javnega uslužbenca tako rekoč nemogoče, tudi če uslužbenec ne dela nič ali če zaradi njega nastaja škoda. Ja, zaposlitev v državni službi je otročje lahko obdržati do upokojitve, če je treba. Pa najbrž ne bo treba. Najzvestejši kadri se bodo prej ali slej vrnili na pomembnejše in bolje plačane politične funkcije, če se bo NSi znašla v koaliciji oziroma ko bo desnici spet uspelo prevzeti oblast.

Kdo je kdo

In kdo so Šturmovi nastavljenci na ministrstvu za pravosodje? Večinoma gre za širši javnosti neznana imena in nepoložajne zaposlitve za nedoločen čas. Nekaj pa jih je tudi takih s prepoznavnim imenom oziroma vodstveno funkcijo. Konec leta 2007 je tako super zaposlitev na položaju vodje finančne službe dobila Janja Garvas Hočevar, žena takratnega namestnika generalnega sekretarja vlade Dušana Hočevarja, sicer tudi vodje svetniškega kluba SDS v Grosupljem. Prej sploh ni bila zaposlena na ministrstvu. Na Centru za izobraževanje v pravosodju, kamor je Šturm odložil precej svojih kadrov (pred Šturmovim prihodom je bilo tam zaposlenih do pet ljudi, zdaj že 15), je recimo pristal uradni tiskovni predstavnik ministrstva v času predsedovanja EU Miha Movrin. Takratno vodjo centra za izobraževanje Petro Marolt Vajda pa je Šturm zaposlil na položaju generalne sekretarke ministrstva, kjer je seveda še danes. Ko je konec leta 2007 izbruhnila manjša afera zaradi zlorabe javnih razpisov za zaposlovanje kadrov NSi, je prav državni sekretar Robert Marolt zagotovil, da je vse v najlepšem redu. Potem pa so bile na štirih javnih natečajih izbrane tri kandidatke iz ministrovega kabineta, in sicer Jana Ilešič, Jana Juvančič in Maja Klemenčič, na četrtem pa Lidija Žgajnar, ki je bila tajnica v. d. generalne sekretarke Simone Kumar. Že po volitvah pa je službo za nedoločen čas na ministrstvu dobila še Mojca Hardi, ki je bila prej štiri leta zaposlena v ministrovem kabinetu in je skrbela za odnose z javnostmi. Med mandatom je bila torej najzvestejšim kadrom pot do službe za nedoločen čas odprta prek kabinetnih zaposlitev, po volitvah pa je Šturm na ministrstvu zaposlil tudi nekatere posameznike neposredno iz stranke. Večina teh je ostala brez službe strokovnih sodelavcev stranke v državnem zboru, potem ko NSi ni prestopila parlamentarnega praga. Dva sta recimo pristala v kazenski evidenci, eden v službi za zakonodajo itn. Navsezadnje je minister Šturm po porazu na volitvah državno službo priskrbel tudi svoji strankarski in ministrski kolegici Marjetki Cotman (imenoval jo je za notarko), svojemu sekretarju Maroltu pa celo dve. Imenoval ga je za notarja in hkrati za državnega pravobranilca. Ker zaradi neizpolnjevanja zakonskih pogojev notar sploh ni mogel postati, je zdaj pravobranilec.
Trditev, da prav NSi najbolje poskrbi za svoje kadre, očitno ni daleč od resnice. Ravno zaradi pretirane skrbi za te kadre pa je bil od vseh bivših Janševih ministrov ovaden zgolj Lovro Šturm, in to kar dvakrat. Prvo ovadbo je tožilstvo prejelo v začetku letošnjega leta zaradi povolilnega zaposlovanja najbližjih političnih sodelavcev v državnih službah za nedoločen čas. Ovadba mu očita kaznivo dejanje zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic, ker je v času konstituiranja nove vlade, torej v času opravljanja zgolj tekočih poslov, svojega državnega sekretarja Roberta Marolta in ministrico za delo v odhajanju Marjetko Cotman imenoval za notarja. Zadeva je že na sodišču, saj je okrožno državno tožilstvo 12. junija že vložilo obtožni predlog zoper Šturma zaradi kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja. Drugo ovadbo pa je zoper Šturma vložila komisija za preprečevanje korupcije. V njej mu očita, da je v nasprotju s predpisi dvignil količnik za izračun plače vsaj enemu izmed svojih podrejenih. Po naših podatkih gre za takratnega vodjo njegovega kabineta Janka Korena. Z zadevo se zdaj ukvarja ljubljanski sektor kriminalistične policije, saj je tožilstvo zahtevalo dopolnitev kazenske ovadbe.