29. 10. 2009 | Mladina 43
Nagrajeni ocenjevalec prsi
Glavni akter nikoli razčiščene afere zaradi domnevnega spolnega nadlegovanja Marcel Koprol že dve leti vodi slovensko veleposlaništvo v Romuniji
Marcel Koprol, ki je do leta 2006 kot državni sekretar vodil vladno službo za evropske zadeve (SVEZ), naj bi spolno nadlegoval vsaj štiri sodelavke.
© Igor Škafar
Če te dni potujete po Romuniji in se vam po spletu okoliščin primeri, da izgubite osebne dokumente, se boste morali za pomoč obrniti na slovensko veleposlaništvo v Bukarešti. Tega zdaj vodi Marcel Koprol, ki ni veleposlanik, je pa odpravnik poslov. Zakaj bi nas moral ta podatek zanimati? Zato, ker je bil Koprol glavni akter ene najodmevnejših afer zaradi domnevnega spolnega nadlegovanja na delovnem mestu pri nas. In hkrati ene najmanj razčiščenih.
Se je še spomnite? Začelo se je januarja 2006, ko so v javnost prišle prve informacije, da naj bi bil Koprol, ki je takrat kot državni sekretar vodil vladno službo za evropske zadeve (SVEZ), spolno nadlegoval vsaj štiri sodelavke. Te naj bi bile skušale svojo stisko, nemoč in ogorčenje nad njegovim vedenjem najprej urediti interno, vendar so menda pri nadrejenih namesto na razumevanje naletele na posmeh in naslajanje. Čeprav je ostalo dogajanje znano le ožjemu krogu ljudi, so informacije uhajale v javnost. Izvedeli smo, da je Koprol jeseni 2005 na nekem praznovanju, ko se je v pisarni SVEZ-a zbralo kakšnih 30 zaposlenih, javno ocenjeval prsi sodelavk. Začelo se je z opolzkimi štorijami iz Avstralije. »Ko je končal zgodbo, je dejal, da bi bilo treba ugotoviti, katera na SVEZ-u ima največji dekolte. Tako si je začel ogledovati velikost oprsij prisotnih žensk in jih primerjati. Nazadnje pa je med prisotnimi poimensko izbral sodelavko z največjimi prsmi. Vsi so bili zgroženi. Občutek je bil grozen,« je takrat povedal zanesljiv vir. To naj bi bil le drobec tistega, kar naj bi se bilo na SVEZ-u dogajalo v Koprolovem obdobju, in po naših podatkih ni ostalo le pri besedah.
Afera Koprol se je vsaj navidezno razpletla že teden po izbruhu. Koprol je odstopil s položaja direktorja SVEZ-a. Tega ni storil zato, ker bi očitana mu dejanja priznal, temveč zaradi »novih delovnih izzivov«, ki jih je našel na ministrstvu za zunanje zadeve. Zanimivo je, da niti Koprolov dotedanji niti njegov novi delodajalec, torej niti Janševa vlada niti Ruplovo ministrstvo za zunanje zadeve, očitkov o nadlegovanju nista preverila. Morda je bil Koprol takšnega razumevanja deležen zato, ker je bil v 90. letih eden od prvoborcev SDS. Uradno pa postopka niso sprožili zato, ker zoper njega ni bila vložena nobena kazenska ovadba. Takšno utemeljitev bi lahko razumeli tudi kot navadno sprenevedanje - znano je namreč, da so zaradi spolnega nadlegovanja na delovnem mestu le redko vložene ovadbe, saj se žrtve pogosto preveč bojijo izgube delovnega mesta.
Le nekaj tednov po Koprolovem odstopu, še preden se je prah sploh polegel, je v zgodbi nastal preobrat. Pojavile so se informacije, da ga želi vlada imenovati na enega od diplomatskih položajev v tujini. Najprej je bil v igri konzulat v Trstu. Nekoliko kasneje je postala zanimiva kandidatura za novega slovenskega veleposlanika v OZN, a ji je odločno nasprotoval tedanji predsednik države Janez Drnovšek, ki bi moral na koncu tudi podpisati imenovanje. Maja 2006 je Koprol postal začasni odpravnik poslov v madžarski prestolnici. Po treh mesecih se je vrnil v notranjo službo na zunanjem ministrstvu. A že takrat je bilo slišati, da naj bi vlada zanj iskala manj izpostavljen, a še vedno dovolj ugleden diplomatski položaj.
Kmalu zatem ga je očitno našla. Pred nekaj tedni smo na zunanje ministrstvo poslali vprašanje, katero delo danes opravlja Marcel Koprol. Odgovor je bil presenetljiv. Sporočili so, da že več kot dve leti opravlja funkcijo odpravnika poslov na slovenskem veleposlaništvu v Romuniji. Funkcijo je prevzel 1. julija 2007, njegovo imenovanje pa je podpisal tedanji zunanji minister Rupel in s tem poskrbel, da je Koprol potihoma in daleč od oči javnosti dobil udobno diplomatsko službo. Ker je postal odpravnik poslov, mu ni bilo treba opraviti nekaj ključnih formalnosti, ki se jim kot bodoči veleposlanik ne bi mogel
izogniti. Ni mu bilo treba na zaslišanje pred parlamentarnim odborom za zunanjo politiko, ki bi bilo zaradi nerazčiščenih obtožb o domnevnem spolnem nadlegovanju zagotovo neprijetno. Prav tako ni potreboval soglasja predsednika države in države gostiteljice, pri katerih bi se lahko prav tako zapletlo.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.