5. 11. 2009 | Mladina 44 | Kultura
Willy se vrača
Kako smo praznovali “s ta dobrim” bivšim ameriškim predsednikom
Klepet Clintona in Ajše Vodnik po predavanju
© Borut Krajnc
Priznajmo si: ni ga lepšega od visokega obiska v Sloveniji, pa naj gre za britansko kraljico, ki potem polni tuje časnike, ker pri pregledu čete maršira preveč na poskok in jo mora naš predsednik Türk malce zadržati, ali pa za Đorđa in Loro, nekdanji predsedniški par iz ZDA, ki smo si ga zapomnili tudi po tem, da je prva dama pojedla kosilo v verjetno najdražji slovenski restavraciji, ki slovi po govedini, pitani s pivom, ki ji osebje neprestano masira nožice, da bi bilo meso čim mehkejše. Na sploh imamo kar radi, ko nas obišče nekdo, ki se ga dejansko še spomnimo, in četudi se je mandat Billa Clintona iztekel pred devetimi leti, se večini Slovenk in nekaterim Slovencem še vedno zašibijo kolena, ko s svojim hripavim glasom in sivim stasom spregovori Hillaryjin mož.
In tako se je tudi tokrat novičarjem na Pop TV in na nacionalki mešalo od navdušenja, da se je na praznično soboto v Ljubljani sploh kaj dogajalo. Seveda si nacionalka zasluži pohvalo, da smo Clintonovo predavanje v Cankarjevem domu lahko gledali tudi navadni državljani, kot nas je odkrito imenoval Aleš Malerič. Če bi tonski mojstri glasnost tolmačev malce povišali, bi morda predavanju lahko sledili z manj napora, tako pa smo skoraj eno uro kolebali, ali naj prisluhnemo Billu ali prevajalcu, ali pa naj se raje hihitamo vsakič, ko za hip zaslišimo prevajalčevo zadrego ob Billovem stokanju.
Na sploh se na nacionalki takoj opazi, kdaj vajeti v roke prevzame zunanjepolitična redakcija. Takrat se Dejan Ladika malce pošali ter Clintonovo poznavanje zadev na Balkanu in v Sloveniji komentira takole: “Predsednik ima vendar vplivno in dobro obveščeno soprogo.” Očitno se je malce pošalila tudi Ksenija Horvat Petrovčič, ko je med oglašanjem iz Cankarjevega doma dejala, da smo si Slovenci Clintona očitno zapomnili tudi po tem, da ni začel nobene večje vojne. Res je, vse demokratične izbire zadnjih desetletij temeljijo na izbiri manjšega zla. In kar je še pomembneje, kljub temu da nihče ni znal skriti navdušenja nad nekdanjim demokratskim predsednikom, vključno z urednikom Financ Petrom Franklom, ki je ob vklopu v živo Kseniji dopovedoval, da smo lahko vsi zmagovalci, so bili vsi znosni.
Na Pop TV pa so, kot smo tega vajeni, predstavili nek drug vidik Clintonovega obiska: njegovo hotelsko sobo. Od čiste svile do traktata o dietni kokakoli in drugih bizarnostih, s katerimi se je moralo ukvarjati osebje hotela. Ni zanemarljiv podatek, da je Clinton alergičen na čokolado, sploh za morebitne atentatorje. Osebje je tako s skoraj solznimi očmi razlagalo, kako so mu spekli vaniljeve tortice in sobo opremili s siri in oreščki. A kaj je najbolj vznemirilo mlado novinarko Katjo Horvat? Da je sedela na točno tistem stolu, na katerem je Billy igral tarok in pil dietno kokakolo. Le naj se še kdaj vrne.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.