12. 11. 2009 | Mladina 45 | Družba
Pravi Dedek Mraz
Robert Waltl, tisti igralec, lutkar in režiser, zaradi katerega je Ljubljana dobila novo gledališče
Robert Waltl kot Dedek Mraz …
© Miha Fras
Pred tremi tedni je sredi Ljubljane, v ozki uličici, ki povezuje Križanke in Ljubljanico, vrata odprlo povsem novo gledališče. Ker stara meščanska stavba ne premore ravno največje kvadrature, je svojevrsten dosežek, da je v njej dovolj prostora za dvorano, ki sprejme od 80 do 100 obiskovalcev, pisarne in tudi apartmaje, v katerih bodo lahko prespali gostujoči umetniki.
Še večji dosežek je, da je Mini Teater po desetletju obstoja sploh dobil svoje prostore. Doslej je gostoval na Ljubljanskem gradu. Temu se njegovi ustvarjalci tudi zdaj ne bodo povsem odpovedali, a zaradi vztrajnosti Roberta Waltla, ustanovitelja in direktorja tega zasebnega gledališča, ki deluje v javnem interesu, bodo lahko po novem vsaj ambicioznejši. Pravkar so pripravili načrt za prihodnja štiri leta, s katerim naj bi dosedanji program, ki vključuje gledališke in lutkovne predstave za otroke ter gledališke predstave za odrasle, razširili še na plesne predstave, koncerte, delavnice za otroke, branje romanov in nadgradnjo galerije vizualnih umetnosti. Prostora za vse te projekte bo zdaj verjetno dovolj. Kaj pa denarja? »S tem so vedno težave. A upajmo, da nam bo večino projektov kljub temu uspelo izpeljati,« je optimističen Robert.
Tudi ko se je lotil bitke za Mini Teater, so se mnogi spraševali, ali mu bo ta finančno in organizacijsko zajetni projekt uspel. Nekateri so mu celo očitali, da je nor. »Nekateri? Mislim, da so to govorili kar vsi. Celo najbližji sodelavci so bili zelo skeptični,« se spomni. Čeprav številni projekti, o katerih se veliko govori, dejansko ostanejo na papirju, je sam vztrajal pri pogovorih z ljubljansko občino, tudi ko ta ni bila prepričana o njegovem projektu, pri iskanju sponzorjev, ki že pred krizo niso imeli veliko posluha za kulturo, in prav tako pri prijavah na mednarodne razpise, tako da mu je uspelo prepričati Norveški finančni mehanizem v financiranje 51 odstotkov vrednosti celotnega projekta. Če jim uradniki, ki so se takrat šele učili črpanja sredstev, ne bi napačno svetovali, bi lahko dobili do 90-odstotno finančno pomoč. A zaradi učenja na tej napaki se je Mini Teater pozneje tako vrgel v razpise, da bi se lahko danes teh veščin od njega učile bistveno večje kulturne ustanove.
Nazadnje se je vse kar nekako poklopilo. »Na pomoč je priskočila država. Tudi sponzorji so postali v zadnjem času bolj odzivni. Ljubljanski župan, ki je ugotovil, da gre za res dober projekt, od katerega ima mesto lahko veliko, pa nam je obljubil, da nam bo pomagal sanirati še zadnji velik račun za gradbena dela,« pravi Robert. Prepričan je, da se je tako dobro izteklo tudi zato, ker je za gledališčem dobra sezona, saj so bili letos nagrajeni na vseh treh nacionalnih festivalih. Na Bienalu lutkovnih ustvarjalcev je bila nagrajena predstava Grdi raček, nato so dobili dve nagradi na bienalu igranih predstav za otroke in mlade Zlata paličica, nazadnje pa je njihova zadnja uspešnica »za odrasle« Macbeth po Shakespearu prejela še najvišje nacionalno strokovno priznanje, veliko Borštnikovo nagrado.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.