»Eno naslednjih bojišč je prav vaša država«

Declan Hill je kanadski raziskovalni novinar, specializiran za organizirani kriminal. Na univerzi v Oxfordu je doktoriral na temo prirejanja profesionalnih nogometnih tekem. Pred dobrim letom je izdal knjigo »The Fix«, v kateri je opisal delovanje azijskih mafijskih združb, ki so uničile azijski šport in so na pohodu tudi v Evropi, njihove lovke pa segajo vse do najpomembnejših tekem na svetovni ravni. Trdi na primer, da je bil izid tekme osmine finala med Gano in Brazilijo na svetovnem nogometnem prvenstvu v Nemčiji pred tremi leti, ki so jo Ganci izgubili z 0 proti 3, prirejen. Ganci so morali izgubiti z več kot dvema zadetkoma razlike.
Z njim smo se pogovarjali nekaj dni po razkritju nemških oblasti, da so po preiskavi v sodelovanju z evropsko nogometno zvezo (Uefa) v Nemčiji in Švici aretirali 17 ljudi, ki so osumljeni prirejanja okoli 200 tekem v številnih nogometnih ligah po Evropi, tudi v Sloveniji, kjer naj bi bilo vprašljivih sedem tekem v prvi slovenski ligi. Celo v Ligi prvakov naj bi bile pod drobnogledom tri tekme. Ta teden so v povezavi s to afero na mejnem prehodu s Hrvaško aretirali tudi prvega Slovenca.

V svojem spletnem dnevniku (www.howtofixasoccergame.com) ste ob novici o preiskavi o nameščanju tekem zapisali, da ima nekaj zaslug za to tudi vaša knjiga. Lahko razložite?

> Moja knjiga opisuje to, kar so odkrili. Da azijske mafijske združbe v sodelovanju z evropskimi prirejajo izide tekem v številnih evropskih nogometnih ligah. V knjigi posebej omenjam Nemčijo in to, da je nemška policija odpovedala ob predhodnih sumih nameščanja tekem. Knjiga je bila objavljena prvega septembra lani. Čez nekaj dni smo jo prek mojega francoskega založnika poslali Michelu Platiniju (predsedniku Uefe, op. a.). Konec meseca se je Platini znotraj Uefe odločil ustanoviti posebno enoto za boj proti nameščanju. Ne trdim, da zgolj zaradi moje knjige, trdim pa, da je imela tudi moja knjiga vpliv. Oktobra sem na njihove stroške odpotoval v Ženevo in jim pomagal z nasveti za delovanje te posebne enote. Sočasno sem v intervjujih za nemške časopise kritiziral tamkajšnjo policijo. Več kot leto so imeli v priporu enega najvplivnejših prirejevalcev tekem iz Azije po imenu William Lim, a so ga nato izpustili, ker je plačal varščino 30 tisoč evrov, pri tem pa so mu seveda vrnili ob aretaciji zasežene predmete. Med njimi je bilo tudi za 150 tisoč evrov igralniških žetonov. Šel je v igralnico, unovčil žetone, vrnil 30 tisoč evrov odvetniku in izginil. Nemška policija ga je pred aretacijo nadzorovala le štirinajst dni. A po mojih zanesljivih podatkih je v Nemčiji deloval vsaj 15 let. Prepričan sem, da je tudi moja kritika spodbudila nemško policijo k odločnejšemu ukrepanju.

Kaj pričakujete od najnovejše preiskave?

> Utegnilo bi biti zelo zanimivo. Po mojem se v Nemčiji s tem ukvarja skupina zelo izurjenih policistov, ki so očitno jezni in so opravili zelo dobro delo. Nemški nogometni zvezi policija več kot očitno ni zaupala. Še v četrtek prejšnji teden je zveza trdila, da preiskava ni povezana s tekmami v nemških ligah. V petek so dobili jajce v glavo, saj je policija razkrila, da je sumljivih kar 32 tekem v Nemčiji.
Se vam zdi sumljivo, da se je novica o preiskavi pojavila le dva dni za tem, ko je Francija zaradi igranja z roko Thierryja Henryja premagala Irsko in se uvrstila na svetovno prvenstvo? Odvračanje pozornosti?
> Prosim, ne spuščajva se v to sranje. Pač, igral je z roko. Ostaniva pri dejstvih.
Koliko mafijskih sindikatov se ukvarja z nameščanjem tekem? Kateri so najvplivnejši?
> Kar precej jih je, najvplivnejši pa so verjetno azijski. Zakaj? Ker je njihov trg s športnimi stavami veliko večji kot karkoli v Evropi. Težava pri trenutni preiskavi je točno v tem, da se azijskih sindikatov še ni dotaknila. Aretirali so zgolj nekaj ljudi v Evropi. Kot razkrivam v svoji knjigi, obstaja skupina azijskih prirejevalcev tekem, ki je bila prisotna na prav vsakem mednarodnem nogometnem turnirju - od svetovnega prvenstva za mlajše od 17 let pa do olimpijskih iger in članskega svetovnega prvenstva. Navezali so stike z več deset igralci in s številnimi moštvi. Moji viri za te trditve so igralci, sodniki, pa tudi prirejevalci sami.

Se različni mafijski sindikati med seboj borijo za nadzor nad posameznim območjem, posamezno nogometno ligo, ali sodelujejo drug z drugim?

> Oboje. Delujejo kot poslovneži. Včasih tekmujejo, včasih si delijo.

Kako sploh delujejo? Kakšen je osnovni postopek nameščanja nogometne tekme?

> Za to sta potrebna dva koraka. Jasno, najprej je treba v igro vključiti igralce ali sodnike. Pri tem si pomagate s t. i. »tekačem« (runner). To je človek, ki je posrednik med vami in podkupljenim. Pogosto gre za znane upokojene igralce. Drugi korak je prirejanje stav. Poskusite v bližnji stavnici vplačati 10 evrov na izid tekme v slovenski ligi. Zelo enostavno. Če boste želeli na isti izid vplačati tisoč evrov, bo to že teže. Poskusite vplačati 100 tisoč evrov, pa vam bo le stežka uspelo. Pa poskusite vplačati 100 tisoč evrov na tekmo slovenske lige, potem ko ste pri zadnji veliki stavi napovedali pravilen izid. Ne bo vam uspelo. Upravljavci stavnic sovražijo ljudi, ki stavijo velike zneske in zmagujejo.

Pogosto slišimo o odkritju čudnih vzorcev pri stavah. Kako preslepiti ta nadzor?

> Zelo lahko. Ko sem v Oxfordu začel raziskovati nameščanje tekem, sem bil prepričan, da je vzorčen primer nameščanja to, da močna ekipa nepričakovano izgubi, ko igra z veliko slabšim moštvom. To se sicer dogaja, vendar pa gre pri večini nameščenih tekem za to, da slabša ekipa pričakovano izgubi na tekmi z močnejšo. Katera je vaša najljubša slovenska ekipa?

Recimo Olimpija ...

> Torej, Olimpija igra z Barcelono. Če bi Barcelona izgubila na tekmi z Olimpijo, bi bila to velikanska zgodba. Če pa bi izgubila Olimpija, ne bi nihče niti trenil z očesom. Če bi izgubila s 5 proti 0, bi bili navijači žalostni, nikakor pa ne presenečeni. Pomislite, kako lahko bi bilo podkupiti igralca ali igralce Olimpije, v primerjavi z igralci Barcelone, ki zaslužijo po 100 tisoč evrov na teden. To je plača celotne Olimpijine ekipe do božiča. Greste k igralcem Olimpije in jim rečete: Tu imate 10 tisoč evrov. Tako ali tako boste izgubili. Vse, kar morate narediti, je izgubiti nad določeno razliko v zadetkih.

Kako lahko zagotovimo, da bo tekma potekala po našem načrtu, če niso podkupljeni vsi igralci?

> To tveganje obstaja in to se tudi precej pogosto dogaja. Ko sem opravljal intervjuje s prirejevalci tekem, sem ugotovil, da je to odličen način za prebijanje ledu. Poznajo veliko takšnih zgodbic in zelo jih zabavajo.

Se spomnite katere?

> Na neki tekmi so podkupili sodnika. Ta je ekipi, ki naj bi zmagala, dosodil enajstmetrovko. Igralec, ki jo je izvajal, je zgrešil. Zato je sodnik ekipi še enkrat dosodil enajstmetrovko. Pa je igralec spet zgrešil. Ko so prirejevalci sodnika vprašali, kaj je šlo narobe, se je opravičeval, češ trudil sem se po najboljših močeh.

Kateri deli sveta oziroma katere nogometne lige so najbolj okužene s prirejanjem izidov?

> Azija. Azijske nogometne lige so povečini velika šala. Nimajo nikakršne kredibilnosti. Eden od ministrov v malezijski vladi na primer trdi, da je v malezijski nogometni ligi prirejenih kar 70 odstotkov tekem. Kitajska je pred leti ustanovila ligo, ki je bila velik projekt. Imeli so sponzorske pogodbe z zahodnimi korporacijami, dobivali so velike denarje od televizijskih pravic ... Po šestih mesecih je liga razpadla, ker so štiri ekipe izstopile. Zakaj? Ker je bilo nameščanje izidov tako pogosto. Azijski šport nasploh je šala. Zato ljudje izgubljajo zanimanje in začenjajo spremljati evropske lige. To pa potegne za seboj tudi prirejevalce. Stavijo na tekme velikih klubov, potem stavijo na tekme Olimpije, Slavije iz Prage, Steaue iz Bukarešte, nato začnejo staviti na FC Keflavik iz Islandije in potem pridejo vse do šeste danske lige, kjer igralci za igranje sploh ne dobivajo plač. Danska je znana kot precej poštena država. Prisežem, da so bili na turnirju danskih ekip, mlajših od 16 let, lani poleti prisotni azijski prirejevalci tekem. Gre za ogromno industrijo. Kolega iz Nizozemske mi je ravno sporočil, da je napisal zgodbo o organizaciji, ki sem jo v njegovi državi razkril prejšnji mesec. Dejal sem jim: Imate problem. Tekme vse do vaše tretje lige so pod nadzorom azijskih sindikatov. Na vsaki tekmi boste videli Azijca, ki sproti poroča o poteku tekme. Trdili so, da to ni mogoče. A po dveh dneh so mi navijači začeli pošiljati fotografije in posnetke teh »nadzornikov«. Ko je nizozemska policija končno začela preiskavo, so odkrili mrežo 1600 ljudi. Si predstavljate, kako zahtevno je voditi organizacijo s toliko »zaposlenimi«?

Je mogoče prirediti potek ne samo posameznih tekem, ampak celotne sezone?

> V več državah v vašem delu Evrope so nogometne lige tako skorumpirane, da je že skoraj kot v Aziji. Ekipe s sredine lestvice se dogovarjajo o izidih medsebojnih tekem, tako da na primer obe ekipi izgubita domačo tekmo. Včasih se tako dogovarja tudi do 6 ali 7 ekip. Eno naslednjih bojišč je prav vaša država. Azijski sindikati so že prisotni pri vas in grozi vam, da boste izgubili slovenski nogomet.

Imate morda še kakšne zanimive podatke v zvezi s Slovenijo? Se je med vašo raziskavo kje pojavilo ime kakega slovenskega igralca ali slovenskega kluba?

> Žal mi ta trenutek nihče ne pride na misel. Spomnim pa se, da sem slišal za veliko primerov prirejanja tekem na območju nekdanje Jugoslavije. A še enkrat poudarjam, da so te države trenutno najbolj ogrožene, in če v prihodnjih letih ne bo temeljitih sprememb, bodo vse lige postale podobne azijskim.

Kakšna so vaša priporočila za ukrepanje?

> Sploh ni tako težko. V svetovnem nogometu se sočasno dogajata dva škandala. Eden je prirejanje tekem, drugi pa pomanjkanje ljudi, ki bi se proti temu borili. Vse ameriške profesionalne lige imajo dobro opremljene posebne enote za boj proti takim praksam, sestavljene iz nekdanjih policistov. V evropskem nogometu takih enot, razen Uefine, ni. Nogometne zveze morajo čim prej poiskati in zaposliti najboljše policiste, enote pa naj se financirajo iz dodatnega obdavčenja organizatorjev športnih stav. Odstotek njihovega dobička bi pokril stroške. Treba je izobraževati mlade igralce. Treba je poskrbeti za transparentnost poslovanja klubov. Vsi podatki o finančnem poslovanju bi morali biti javni.

Kako je vaše raziskovanje vplivalo na vaš odnos do nogometa? Sploh še lahko normalno spremljate nogometno tekmo?

> Seveda. Rad imam nogomet. Še toliko bolj, ker zdaj vem, da si še nekdo prizadeva, da bi ga zaščitil.