3. 12. 2009 | Mladina 48 | Kultura | Plošča
Bad Lieutenant: Never Cry Another Tear
2009, Triple Echo
Kaj pomeni to, da polovica članov ene največjih severnoangleških superskupin ustanovi novo zasedbo in jo poimenuje po kultnem filmu Abela Ferrare, v katerem Harvey Keitel igra podkupljivega policijskega poveljnika, ki se na koncu pokesa in zaradi svojih napak tudi umre? Najverjetneje smrt skupine New Order, ki je v več kot tridesetih letih obstoja že doživljala vzpone in padce. Ko je bila kratka in vplivna kariera zasedbe Joy Division prekinjena zaradi tragične smrti Iana Curtisa, so se njeni nekdanji člani v kratkem reformirali in iz ostankov danes verjetno največje postpunk atrakcije ustanovili New Order. Tas je že v začetku osemdesetih let prejšnjega stoletja napovedal prihod novih glasbenih stilov, še posebej tistih, ki so se formirali v njegovem manchestrskem klubu Hacienda in na sredozemski Ibizi. Po zmagoslavni vrnitvi z albumom Get Ready (2001) in nekoliko slabšim naslednikom Waiting For The Sirens' Call (2005) so se interesi vidnejših članov skupine, Bernarda Sumnerja in Petra Hooka, začeli razhajati, to pa je pripeljalo do ohladitve odnosov in Hookovega odhoda iz benda. Pričakovanje, da bi se člani skupine New Order še kdaj zbrali in igrali skupaj, je tako definitivno vprašljivo, še posebej zdaj, ko je Sumner ustanovil novo skupino. Zasedbo Bad Lieutenant uradno sestavljajo Bernard Sumner, kitarist iz zadnje inkarnacije benda New Order Phil Cunningham in Jake Evans, v nekaterih skladbah pa se jim pridružita še nekdanji bobnar skupine New Order Stephen Morris in basist skupine Blur Alex James. Torej gre za še eno kombinacijo, sestavljeno iz najvidnejših predstavnikov nekoč močne manchestrske glasbene scene. Čeprav se je težko izogniti primerjanju z bendoma New Order in Joy Division ali s kakšno drugo zasedbo iz manchestrske ere, bomo skupino Bad Lieutenant poskusili ločiti od vseh dobrih in slabih vplivov. Tisti, ki bodo v njenem glasbenem izrazu iskali prepoznavne, melodično-ritmične basovske linije Petra Hooka, bodo najbrž razočarani, saj gre za skupino, ki igra melodični kitarski rock. Pri tem se postavlja vprašanje, ali gre zgolj za stranski projekt (kot je bila nekoč skupina Electronic) ali za obetaven prvenec nove indie rock skupine. Never Cry Another Tear je vsekakor presenetljiv izdelek, ki spominja na zlate čase manchestrskega rocka. Otvoritveni komad Sink or Swim napoveduje album v tradiciji najboljšega kitarskega rocka s Sumnerjevim prepoznavnim vokalom in Cunninghamovimi izvrstnimi kitarskimi linijami, ki včasih spominjajo na Johnnyja Marra. Twist of Fate je še ena udarna skladba v manchestrski ritmični tradiciji, This Is Home se najbolj približa zadnji inkarnaciji skupine New Order, omeniti pa je treba še premišljeno, dinamično in silovito skladbo Dynamo. Čeprav je skupina Bad Lieutenant izrazito netendenciozna in se ji najverjetneje ne bo zgodilo tisto, kar se je pred skoraj tridesetimi leti zgodilo bendu New Order, pomeni kakovosten premik naprej - tudi brez Petra Hooka.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.