Kaj si počel v vojni, očka?

1. Ker nima denarja, da bi talibanom plačevala, da ne pobija njenih vojakov.

Sredi novembra se je svet zgrozil ob enem izmed bolj absurdnih absurdov afganistanske vojne: Aram Roston, reporter revije Nation, je namreč razkril, da ameriška vojska financira talibane, da potemtakem financira vojsko, proti kateri se bori. Ali bolje rečeno: ameriška vojska podkupuje talibane - plačuje jim, da ne napadajo njenih vojakov. Kar je seveda noro, še toliko bolj, če pomislite, da Američani talibane že ves čas prikazujejo kot največje pošasti na svetu. Kako se to dogaja? Zelo preprosto: če hoče ameriška vojska do svojih vojaških baz, raztresenih po širnem Afganistanu, prepeljati konvoje s hrano, pijačo, opremo, toaletnim papirjem in podobnimi potrebščinami, mora prečkati neko določeno ozemlje - in če hočejo konvoji prečkati to ozemlje, mora ameriška vojska talibanom plačati, da te konvoje pustijo pri miru. In res, ameriška vojska plača, talibani dobijo denar, konvoji in ameriški vojaki preživijo. Jasno, denar ne gre direktno iz ameriških v talibanske roke, ampak so vmes magični posredniki - privatna afganistanska podjetja, ki se ukvarjajo z varovanjem konvojev. Ta podjetja zaračunajo varovanje, ameriška vojska mastno plača, del tega denarja pa dobijo talibanski warlordi, ki nadzorujejo posamezna ozemlja. Ameriška vojska ve, kaj se dogaja, a nima nič proti - samo da jih talibani pustijo pri miru. Če plačaš, te ne napadejo. Če ne plačaš, te napadejo. Nič osebnega - biznis pač. In talibani, ki osebno spremljajo te konvoje (običajno en spredaj, en zadaj), nimajo nič proti, če prevažaš gorivo ali pa humveeje - le več plačaš. To, da ameriška vojska financira vojsko, proti kateri se bori, in da si talibani prav s tem najbolj napolnijo budžet, je »sprejemljivo dejstvo vojaške logistike v Afganistanu«, pravi Roston. Desetino tega, kar Američani potrošijo za logistiko (»na stotine milijonov dolarjev«), poberejo talibani. Zdaj pa se vprašajte: ali naj naši vojaki sodelujejo v vojni, v kateri je treba drugi strani plačevati, da te ne ubije? Ali ima naša vojska denar, da bo plačevala talibanom - in predvsem, ali ima dovolj denarja, da bo lahko v teh razmerah vojskovanja zaščitila življenja slovenskih vojakov? Kajti afganistanska vojna se je očitno omejila prav na trošenje denarja za to, da ostaneš živ.

2. Ker ni nobenega razloga, da bi branila in reševala afganistanske tajkune.

Ključ do še bolj absurdne, še bolj groteskne, še bolj cinične, še bolj karnevalske in še bolj perverzne resnice o afganistanski vojni so podjetja za varovanje. Toda v nasprotju z Irakom, kjer industrijo varovanja nadzirajo ameriška podjetja, recimo zloglasni Blackwater, pa v Afganistanu industrijo varovanja kontrolirajo afganistanska podjetja. In kot je razkril Roston, so lastniki teh visoko profitabilnih podjetij sorodniki afganistanskega predsednika Hamida Karzaja. Če pa že ravno niso v sorodu s Karzajem, potem so v sorodu vsaj s kakim ministrom. Recimo: podjetje Watan Group, specializirano za telekomunikacije, logistiko in varovanje konvojev, je v lasti bratov Popal, nekdanjih narko dilerjev (preganjanih in svoj čas zaprtih v Ameriki), sicer Karzajevih sorodnikov, podjetje Asia Security Group je v lasti Hašmata Karzaja, prav tako Karzajevega sorodnika. Hamed Wardak, lastnik podjetja NCL Holdings, ki se ukvarja s špedicijo in ki mu »varno« prevažanje zalog ameriške vojske letno vrže 180 milijonov dolarjev, je sin afganistanskega obrambnega ministra Abdula Rahima Wardaka, medtem ko je spet neko drugo podjetje v lasti sina predsednika afganistanskega parlamenta. Kot pravi Roston: »Podjetje NCL, ki ima z ameriško vojsko 360-milijonsko pogodbo in ki je v lasti sina obrambnega ministra, plačuje varovanje podjetju Watan, ki je v lasti sorodnikov predsednika Karzaja.« Nič, tako se kalijo afganistanski tajkuni. Vojna je pač lepa priložnost za tajkunizacijo - in Afganistan je očitno sredi najbolj divje tajkunizacije. In zdaj se vprašajte: naj slovenska vojska sodeluje pri tajkunizaciji Afganistana? Naj skrbi za obrambo in zaščito afganistanskih tajkunov? Naj se z našim denarjem bori za interese afganistanske finančne elite, sinov afganistanskega političnega dvora?

3. Ker afganistanska vojna ni več vojna, ampak le še pretveza za biznis.

Če pogledate na koledar, zlahka ugotovite, da vojna v Afganistanu traja že osem let. Kar je dolgo, zelo dolgo. Čudno, da je še ni konec, si rečete, še zlasti, ko pomislite, da so Američani talibane prikazovali kot nemočno, amatersko, primitivno vojsko s šotori, loki in puščicami, skozi katero se bodo dobesedno sprehodili, pa se bo razsula. No, ta sprehod zdaj traja že osem let. Če pa po drugi strani upoštevate to, kar pravi Roston, potem si lahko rečete le: ni čudno, da ta vojna traja že osem let! Čudno bi bilo, če bi se prej končala. Samo pomislite: če je afganistanska vojna postala ultimativni biznis, če je postala lukrativno podjetje, če je postala poslovna priložnost stoletja in če sta v orjaškem denarju, ki je na voljo (vsak mesec samo Američani v Afganistan spumpajo štiri milijarde dolarjev!), svojo nišo našli obe strani, ki se bojujeta druga proti drugi (plus nekdanji agenti CIE, ki so finančno in logistično servisirali mudžahidski boj proti sovjetski okupaciji, plus nekdanji mudžahidi, plus afganistanski tajkuni, plus vsemogoči globalni špekulanti, oportunisti in soldiers of fortune), potem res ni razloga, da bi to vojno končali. Ali bolje rečeno: te vojne ni mogoče končati. Postala je preprosto prevelik biznis, prevelika priložnost, preveč očitna niša. Navsezadnje, kako boš končal vojno, v kateri financiraš vojsko, proti kateri se boriš? Afganistanska vojna je dobra pretveza za biznis, ki je dobra pretveza za nadaljevanje vojne. Kar vas pripelje do neizogibnega vprašanja: ali naj slovenska vojska sodeluje v vojni, ki je le pretveza za nadaljevanje vojne?

4. Ker ni nobenega razloga, da bi dajala legitimnost vojni, ki se ne sme končati.

Ergo: ker je afganistanska vojna postala tak biznis in tako strašljivo vezana trgovina, se ne more končati. Niti se noče končati. Niti se ne sme končati. Ironično rečeno: če bi se končala, bi bile izgube prevelike. In to v obeh smislih, vojaškem in poslovnem. V vojaškem smislu: če bi se vojna končala, bi začeli talibani pobijati vojake, ki jim ne bi plačali varovanja, kar pomeni, da se vojna spet ne bi končala - točno, smo v povsem začaranem krogu, kakršnega lahko splete le kombinacija kapitala in vojne. V poslovnem smislu: če bi se vojna končala, bi profiti mnogih podjetij - afganistanskih in globalnih - strmo padli. Kar bi seveda ogrozilo trg, podjetja in lokalno ekonomijo, pa tudi »delovna mesta«. Za ameriška podjetja, ki jih je bilo treba nujno reševati z enormnimi finančnimi injekcijami, so rekli, da so »too big to fail«, da so torej »prevelika, da bi smela propasti«, zato ne preseneča, da zdaj to pravijo za afganistansko vojno - da je »too big to fail«. Prevelika je, da bi smela propasti. Prevelika je, da bi se smela končati. Še manj pa preseneča nekaj drugega: namreč to, da zdaj vsi - tako Američani kot NATO in Karzaj - zaveznice, vključno s Slovenijo, pozivajo, naj ne bežijo iz Afganistana, naj se ne umikajo, naj ne odhajajo, naj torej ostanejo in se bolj aktivno vključijo v vojno. Kar je logično: Američani in Karzaj potrebujejo čim več tujih vojsk, to pa zato, da bi s svojo prisotnostjo dajale tej vojni legitimnost, če hoče ostati dobra pretveza za nadaljevanje vojne. Zato ne preseneča, da smo zadnje mesece poslušali burno polemiko o tem, koliko dodatnih vojakov naj Barack Obama še pošlje v Afganistan: 10.000, 15.000, 25.000, 30.000, 35.000, 40.000, 45.000 ali 60.000, kolikor jih je menda izvirno hotel »direktor« te vojne, general Stanley McChrystal. Ta polemika je kakopak zvenela tako kot polemika o tem, koliko državnega denarja naj Obama nameni za reševanje tega ali onega ameriškega podjetja, prevelikega, da bi smelo propasti. Obama je zdaj oznanil, da bo v Afganistan poslal 30.000 dodatnih vojakov, misleč, da je izkazal neverjetno treznost in že kar filozofsko preudarnost, ker je McChrystalovo zahtevo prepolovil. In glej, no, na ves glas je poudaril, da je v koaliciji 43 držav, kar daje tej vojni legitimnost. Vidite. No, na pomoč v Afganistanu pa ne kličejo le Američani in Karzaj, ampak tudi talibani. Vsakič, ko udarijo in ubijejo nekaj ameriških vojakov, tako da se statistike drastično spremenijo, vsakič, ko sestrelijo kak ameriški helikopter (ali pa tri v relativno kratkem času), vsakič, ko rečejo, glejte, zavzeli smo Nuristan, vsakič, ko rečejo, glejte, prevzeli smo nadzor nad Khostom, in vsakič, ko rečejo, glejte, raztegnili smo se na zahod in sever, se zdi, kot da hočejo reči: glejte, kako nevarni smo! Glejte, kako pošastni smo! Ne odhajajte iz Afganistana! Ostanite! Rabijo vas! Nihče noče, da bi zmagali talibani. In nihče noče, da bi zmagali Američani. V hipu, ko bi kdo zmagal, bi bilo konec biznisa. V tem je pravi smisel izraza »to je vojna, ki je ni mogoče dobiti«. Zato navsezadnje ne preseneča, da so Američani v Afganistanu spremenili strategijo. Kot namreč pravi Tom Engelhardt, reporter spletne revije Tomdispatch.com, se je ameriška vojska umaknila v večja mesta, v bolj naseljene predele, manj naseljeno podeželje pa je prepustila talibanom, kar seveda pomeni le eno: da so talibanom povečali delokrog - da so jim torej razširili trg. Talibani zdaj nadzorujejo več ozemlja, na katerem lahko varujejo ameriške konvoje, ki potujejo od Kabula do ostalih večjih mest. Ker talibani nadzorujejo več ozemlja, so videti bolj nevarni - in ker so videti bolj nevarni, se iz Afganistana ne sme nihče umakniti. To je pač edini način, da se zaveznice prepriča, da še naprej dajejo legitimnost temu podjetju, prevelikemu, da bi smelo propasti, in tej vojni, preveliki, da bi se smela končati. Vprašanje je le: ali naj slovenska vojska daje legitimnost vojni, ki se ne sme končati?

5. Ker z dajanjem legitimnosti afganistanski vojni daje legitimnost neznosni agoniji Afganistana.

Kakšna je bilanca osemletne vojne, je dobro znano. Prvič, korupcija je neizmerna - pomislite le, kako bajno in nesramno z vojno služijo sorodniki predsednika Karzaja. Korupcija je tako huda, da ljudje bolj zaupajo talibanom kot vladnim in paravladnim silam, ki so pogosto vpletene v korupcijo, vojno dobičkarstvo, ustrahovanja, izsiljevanja, posiljevanja in ropanja. Še več, ljudje očitno raje postajajo talibani kot brezposelni, kajti drugače si ni mogoče pojasniti te množične vstaje, o kateri predejo Američani, vključno z Obamo. Drugič, predsednik Karzaj, ki tako ali tako kontrolira le Kabul (»župan Kabula«), je zadnje predsedniške volitve očitno poneveril - oddanih volilnih glasov je bilo več, kot je volivcev. Ker so mnogi - tudi Američani - ob tej povsem direktni, epski volilni kraji ponoreli, so sklenili, da predsedniške volitve ponovijo, toda Abdulaha Abdulaha, Karzajevega protikandidata, so potem »čudežno« prepričali, naj od kandidature odstopi, kar je tudi storil, tako da so na koncu v izogib »komplikacijam« priznali kar stare volilne izide, s čimer so legitimirali sočno volilno krajo, Karzaju pa vzeli še tisto malo kredibilnosti, ki jo je imel. Tretjič, Afganistan se je prelevil v največjega izvoznika opija, s katerim dobro služijo talibani in mnogi drugi, ki jim vojna megla zelo ustreza. Upajmo, da opija v Ameriko ne lifrajo v krstah ameriških vojakov. Četrtič, afganistanska vojska in policija sta prestreljeni s korupcijo, nekompetentnostjo, neusposobljenostjo, anarhijo in totalno neučinkovitostjo. Z eno besedo: po osmih letih še vedno ne funkcionirata. A po drugi strani, nikomur ni do tega, da bi funkcionirali - če bi funkcionirali, tujih vojsk in okupatorjev ne bi več potrebovali, pa četudi Obama pravi, da bo dodatnih 30.000 vojakov tja poslal prav zato, da bodo afganistansko vojsko usposobili, tako da se bo postavila na svoje noge. Hej, če jim to v osmih letih ni uspelo, zakaj bi jim uspelo v osemnajstih mesecih? Po osemnajstih mesecih naj bi se ameriška vojska začela umikati. Petič, dežela je opustošena in razdejana, revščina je velika, skoraj polovica Afganistancev živi pod pragom revščine, hrane ni ali pa je primanjkuje, brezposelnost je 40-odstotna, sodomija je tako epidemična kot korupcija, v vojski in policiji pa najdete tudi 16-letnike, ki skušajo s tem preživljati svoje družine. Včasih se sami zlažejo, koliko so stari, običajno pa oblasti kar same ponaredijo njihove dokumente. Šestič, na tisoče in tisoče mrtvih, tako vojakov kot civilistov. In tako dalje. Vprašanje je logično: ali naj slovenska vojna sodeluje pri legitimiranju te agonije? Glede na količino denarja, ki je šel v Afganistan, bi moral Kabul izgledati kot Pariz. »Okupacijske sile z vodnjaki, ki jih kopljejo, šolami, ki jih gradijo, cestami, ki jih asfaltirajo, in hrano, ki jo delijo po afganistanskih vaseh, le prikrivajo orjaške profite, ki jih ustvarjajo privatni podizvajalci. Le 10 % denarja, ki pride v Afganistan, porabijo za lajšanje trpljenja civilnega prebivalstva. Preostanek pogoltnejo privatni podizvajalci, ki denar kanalizirajo na tuje bančne račune,« pravi Chris Hedges, avtor knjige Empire of Illusion. In sistem, ki ga poganja privatizirana vojna, pustoši Afganistan. Vprašanje: ali naj slovenska vojska sodeluje pri legitimiranju tega sistema in te privatizirane vojne?

6. Ker so ameriške vojne tako stresne in tako travmatične, da vojaki potem vojne, avtodestruktivnost in norost prinašajo domov.

Ko je major Nidal Malik Hasan, vojaški psihiater, pred kratkim v teksaški vojaški bazi FT. Hood pobil 13 vojakov, so vsi takoj poudarjali in ropotali, da je bil čudak, da je živel sam, da je bil musliman, da je bil džihadistični »krt«, da je bil v stiku z nekim »radikalnim« islamskim klerikom in da je bil v tem smislu tempirana bomba, toda le redki so poudarili, da je bil major Hasan tik pred napotitvijo v vojno, da tja ni hotel in da je stalno moledoval, naj ga ne pošljejo tja. Njegov pokol lahko razumete na različne načine. Lahko si rečete: ker je ugotovil, da se napotitvi v vojno ne bo mogel izogniti, je »protestno« pobil vojake, ki so bili pred napotitvijo v Irak in Afganistan. Lahko si rečete: vojake je pobil zato, da mu ne bi bilo treba v vojno. Lahko pa se tudi vprašate: če je že pred odhodom v vojno pobil toliko vojakov, koliko bi jih šele pobil po vrnitvi iz vojne? Ali pa bi naredil samomor - kot je to letos v Ft. Hoodu storilo že 10 vojakov in kot je to tam od invazije na Irak storilo že 76 vojakov. Ali pa bi se pridružil tistim dvajsetim odstotkom veteranov iraške in afganistanske vojne, ki so zboleli za posttravmatičnim stresom ali hudo depresijo in ki jih kljub temu, da so non-deployable, pošiljajo v vojni teater. Ne brez posledic, se razume. Timothy McVeigh, ki je leta 1995 razstrelil zvezno stavbo v Oklahoma Cityju, je bil prav tako vojni veteran. John Allen Muhammad, alias »Beltway Killer«, ki je leta 2002 ostrostrelsko pobil 10 ljudi, tudi. Vprašanje je le: ali naj slovenska vojska še sodeluje v tej umobolnici na prostem? In seveda: ali res hočemo, da slovenska vojska vojno nosi domov, v Slovenijo?

7. Ker bi morali biti premier Pahor, predsednik Türk in obrambna ministrica Jelušičeva tako pametni, da ne bi več nasedali lažem, fabrikacijam in propagandnim mitom o afganistanski vojni.

Kot veste, pravijo, da bodo dodatni kontingent vojakov v Afganistan poslali zato, da bi zaščitili civilno prebivalstvo. Ni res: dodatni kontingent vojakov tja pošiljajo zato, da bi zaščitili podizvajalsko mafijo, afganistanske tajkune, privatizirano vojno, diskreditirani marionetni režim in kaotični sistem, ki so ga ustvarili. Kot veste, pravijo, da je dodatni kontingent vojakov v Iraku naredil čudež - situacija se je na lepem umirila. Nehajte, iraškim upornikom so plačali, da jih ne napadajo več. Kot veste, pravijo, da smo v Afganistanu nadvse zaželeni. Ni res: sondaže kažejo, da večina Afganistancev noče prisotnosti tujih vojsk. Kot veste, pravijo, da je Afganistan leglo Al Kaide. Insajderske statistike pravijo, da to ni res - in da je v Afganistanu le kakih 100 operativcev Al Kaide. Jasno, 100 operativcev Al Kaide ni razlog za ves ta vojni teater. Sploh pa, če bi bila Al Kaida res tako vsemogočna, potem se ne bi oglasila le enkrat na leto - in še to z videokaseto! Kot veste, pravijo, da Afganistan ni Vietnam. Kar pa naj vas ne zavede: Afganistan je Vietnam. In Američani so v njem obtičali. Tako kot v Vietnamu, ki so ga prelevili v tak kaos, v kakršnega so zdaj prelevili Afganistan. Kot veste, pravijo, da se Američani v Afganistanu bojujejo za varnost Amerike. Kot da se je Afganistan pripravljal na invazijo na Ameriko! Kot da bi lahko Afganistan napadel Ameriko! Kot veste, pravijo, da je afganistanska vojna zdaj že tudi »naša«. Ne, ni. Ker ni razloga, da bi sodelovali v vojni, ki se je začela le zato, ker je Bush po 11. septembru 2001 - in po najdaljših počitnicah v zgodovini ameriških predsednikov - nujno potreboval vojno. Kot veste, pravijo, da je Osama bin Laden še vedno na prostosti. Kaj hočejo reči? Da je onemogočen, ker je v Afganistanu toliko vojske? Da potrebujejo vojno, da bi ga ujeli? Vse to je le blef: če bi hoteli imeti bin Ladna, bi ga že zdavnaj imeli - mula Omar, taliban št. 1, jim ga je takoj po 11. septembru ponujal, a so ponudbo raje zameglili in zavrnili ter se delali, kot da jih je on zavrnil, tako da jim preostane le vojna. Kajti vojno so nujno potrebovali. Če bi jim izročili bin Ladna, bi vojna odpadla. In kot veste, pravijo, da je treba podpirati svoje vojake na misijah v tujini. Kar je traparija: svoje vojake najbolje podpreš tako, da jih pošlješ domov.