10. 12. 2009 | Mladina 49
Prvo leto kadrovanja
Odgovornost za spremembe se je prelevila v politični oportunizem
Zaradi obljube, da ne bo politično kadroval, Borut Pahor zadnje čase rad podrejenim pogleda skozi prste. Četudi ti hodijo po robu zakonitosti.
© Borut Krajnc
Kaj se dogaja? In kaj naj si mislimo? Tako se je leta 2006 spraševal dr. Tomaž Mastnak v svojem zadnjem, slavnem eseju, ki ga je objavil v Sobotni prilogi Dela. Pisal je o drugi etapi tako imenovanih kadrovskih čistk, ali po njegovem, »o pohodu ljudi skozi institucije«. V prvem letu vlade Janeza Janše je koalicija zamenjala večino funkcionarjev. Samo v prvih osmih mesecih so zamenjali okrog 300 vladnih predstavnikov v različnih javnih organizacijah, na novo so imenovali več kot 220 nadzornikov, članov skupščin, uprav, svetov ali direktorjev. Mnogo koalicijskih kandidatov, ki niso bili izvoljeni na volitvah leta 2004, je bilo brezsramno nagrajenih s funkcijami v gospodarstvu. To je bilo morda v tistem času še »normalno«. A potem, leta 2006, so prišla na vrsto še druga področja: raziskovalne in kulturne ustanove ter mediji. In tedaj so se že mnogi vprašali o morali novih oblastnikov. Se mar maščujejo?
Ne, je tedaj odgovoril Mastnak. Ti ljudje niso zlobni ali revanšistični. Ti ljudje, ki snujejo in izvršujejo pohode skozi institucije, so ljudje brez posebnosti. In ravno zato, ker so ljudje brez posebnosti, lahko uspejo in korakajo skozi institucije le, če so združeni v imenu politike. »Nekateri so malo bolj premeteni od drugih, nekateri malo bolj maščevalni, nekateri bolj grabežljivi, nekateri za spoznanje bolj pokvarjeni, nekateri nekoliko bolj malenkostni, nekateri malo bolj zagrenjeni, nekateri spet nasilnejši in bolj stremuški od povprečja, nekateri arogantnejši, nekateri imajo malenkost boljši spomin za nekatere reči od tistih okrog sebe, nekateri malo več vzdržljivosti, nekateri debelejšo kožo, močnejši želodec in krajšo pamet od drugih in tako naprej, ampak vse to je še vedno sivo povprečje ali še kaj manj,« je zapisal Mastnak.
Sedaj mineva prvo leto vladavine Boruta Pahorja, ki si je kot glavno politiko in kot enega najpomembnejših ciljev postavil prav depolitizacijo gospodarstva, kulture, izobraževanja, medijev. Njegovi citati so znani. »V prihodnje boste lahko sledili praksi, ki bo drugačna, to vam zagotavljam, ker je to stvar, na kateri stoji ali pade nova politika nove vlade, nova paradigma. Za njo stojim. Za njo stojijo tudi moje ministrice in ministri.« Pahor je celo obljubil, da ne bo zamenjal niti enega človeka na javni funkciji, »če ne bo utemeljenega suma, da ni dobro opravil svojega dela. Niti z eno besedo ga ne bom vprašal, kateremu svetovnemu nazoru ali politični opredelitvi pripada«. Sedaj je leto naokrog in s tem tudi enoletni moratorij, v katerem lahko vlada zaradi »politične kompatibilnosti« iz nekrivdnih razlogov zamenja tudi najvišje uradnike. Kako je Pahorju uspela njegova napoved kadrovskega anticunamija?
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.