Cenzurirani internet
Slovenski boj proti spletnim igram na srečo
© Tomaž Lavrič
Informacijska avtocesta, s katero je Slovenija povezana s svetom, bo kmalu deležna prave, državne cenzure. Parlament je pred kratkim potrdil spremembo zakona o igrah na srečo - zaradi veta državnega sveta bodo poslanci sicer morali o zakonu glasovati še enkrat -, s katero bo dostop do nekaterih spletnih strani blokiran. Natančneje, gre za dostop do spletnih stavnic, ki nimajo koncesije za poslovanje v Sloveniji, med njimi pa sta najbolj znani bwin in Bet-at-home.
Težava je znana. Zaradi razmaha ilegalnega spletnega igralništva zadnjih pet let v Sloveniji trpita predvsem Fundacija za šport in Fundacija invalidskih in humanitarnih organizacij, poleg njiju pa tudi lokalne skupnosti in država, ki jim prek koncesij, davkov in dohodnine pripada del igralniškega prometa. Sedaj ima v naši državi koncesijo za spletno poslovanje le Športna loterija Slovenije s svojo storitvijo e-stave, dejansko pa je slovenskim uporabnikom spleta dostopnih okrog 2000 spletnih kazinov in stavnic, odprtih 24 ur na dan in registriranih v državah, kot so Antigva, Dominikanska republika, Curaçao, Grenada ali Gibraltar. Plačila potekajo prek spleta s kreditnimi karticami, bančnimi transferji, prek Western Uniona, državni organi pa ne vedo, za kakšno vrsto poslov gre.
Po podatkih raziskave o rabi interneta v Sloveniji išče srečo na spletu redno ali občasno od 20 do 60 tisoč prebivalcev naše države, v obeh fundacijah pa menijo, da tako izgubijo približno 10 milijonov evrov na leto. Da bi preprečili škodo, namerava sedaj država omejiti spletni dostop do omenjenih igralnic. Kar je doslej lahko storilo le sodišče, naj bi v kratkem po poenostavljeni proceduri počeli vladni uradniki iz urada za nadzor nad prirejanjem iger na srečo. Urad bo za začetek, pojasnjujejo iz ministrstva za finance, »spremljal in ažuriral sezname tujih internetnih naslovov, ki omogočajo prirejanje iger na srečo na teritoriju Republike Slovenije«, nato pa bo ponudnikom internetnih storitev v državi naložil blokado. Takšno spletno prepoved naj bi državam EU po novem dovoljeval tudi evropski pravni red na podlagi ene od zadnjih odločitev evropskega sodišča.
Računalniški strokovnjaki in spletni ponudniki sicer menijo, da gre za strel v prazno: »Naše mnenje je, da je takšna blokada draga, hkrati pa je tehnično izredno težko izvedljiva, saj bodo ljudje našli druge poti,« pravi Boštjan Košak, direktor skupine Amis. Isto trdi Dušan Zupančič, direktor združenja za informatiko in telekomunikacijo pri Gospodarski zbornici Slovenije. »Sam splet je že po svoji arhitekturi narejen tako, da je zelo težko karkoli blokirati. To je neskončna zgodba, ki jo poznamo že iz boja proti otroški pornografiji,« pravi. Res je, da se je takšnim blokadam mogoče s primerno programsko opremo izogniti, zato je pred šestimi leti tudi propadla blokada spletne strani udba.net. Odločbo, s katero je inšpektor za varstvo osebnih podatkov tedaj prepovedal dostop do spletne strani, je kasneje sam razglasil za nično, saj je ni bilo mogoče izvršiti.
Da je internetna cenzura v bistvu neučinkovita, je že res, toda računalniški strokovnjaki pozabljajo na druge učinke, odgovarja direktor Fundacije za šport Drago Balent. »Že takoj, ko se je začelo govoriti o blokadi in novem zakonu, nam je prihodek na mesečni ravni narasel po 100 tisoč evrov. Ko se je denimo oktobra sprožila razprava o preprečevanju iger na črno, so igralci takoj šli k igralnicam s koncesijo. Rast prometa je bila očitna,« pravi. Poleg tega je prepoved internetnega dostopa le eden od ukrepov. Z novim zakonom o igralništvu želi ministrstvo prepovedati tudi oglaševanje, posredovanje vplačil takšnim igralnicam in opravljanje vseh drugih storitev.
Pravzaprav je težko ugovarjati takšnemu načinu blokiranja spletnih strani. Vseeno pa je mogoče opozoriti na dvojna merila. Če se je država lotila internetne cenzure predvsem iz ekonomskih razlogov, potem je spletnih strani, ki ravno tako služijo na sporen način, veliko več. Pred leti je denimo varuh človekovih pravic Matjaž Hanžek opozoril na spletno stran nemejebat.com. Na njej so objavljeni forumi, kjer lastniki spletne strani razpravo spodbujajo z vprašanji o tujcih, izbrisanih, homoseksualcih, ki se glasijo približno takole: »Kaj menite, ali je boljše, da je toliko južnjakov (čefurjev) v Sloveniji, ali bi bilo boljše, da bi jih bilo manj?« Za tem se seveda tudi skriva ekonomski interes - reklame, ki so objavljene na strani. Številne druge evropske države so blokirale dostop do spletnih strani z otroško pornografijo, z nacistično vsebino in podobno, v Sloveniji pa je dostop do takšnih strani za zdaj neomejen.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.