Med kugo, kolero in tifusom
Grčijo in s tem Evropo v kot potiskajo špekulanti, glavno vlogo pa ima pri tem menda ameriška investicijska banka Goldman Sachs
V tem tednu je postalo jasno, da špekulanti niso spravili pred bankrot le ameriških in evropskih bank, pa finančnih trgov, ampak poleg Islandije tudi Grčijo. Predvsem okrog leta 2002 so različne investicijske banke ponujale finančne produkte, prek katerih so vlade lahko del obveznosti preložile v prihodnost. Države ob Sredozemskem morju so menda to ponudbo močno zagrabile, je eden od poznavalcev dejal za nemški Spiegel. Upravljavci dolga v Grčiji so se konec leta 2002 za posel dogovorili z ameriško banko Goldman Sachs - zanjo je znano, da je iz vseh preteklih kriz izšla kot zmagovalka, in enako se dogaja tudi zdaj.
Deset milijard kreditov v dolarjih in jenih naj bi za določen čas začasno spremenili v evre, potem pa spet nazaj v dolarje in jene. Takšni posli niso nič posebnega, članice evroobmočja se pri različnih investitorjih za plačevanje različnih dnevnih računov v evrih ves čas zadolžujejo v dolarjih, jenih in švicarskih frankih. Vračajo pa ta posojila šele čez nekaj let v valutah, v katerih jih najamejo. Posebnost pri grškem poslu z banko Goldman Sachs je bila, da so dolarje in jene pretvorili v evre po fiktivnem tečaju, ki je bil bistveno ugodnejši od uradnega. Grška vlada v zameno za 10 milijard dolarjev in jenov za to ni dobila realne protivrednosti v evrih, ampak bistveno višji znesek. Goldman Sachs je Grkom tako dejansko zagotovil dodatni kredit, ki naj bi znašal okrog 1 milijardo evrov. V statističnih podatkih o grškem dolgu to seveda ni bilo prikazano. Na enak način, a z drugo ameriško banko so menda svojo bilanco izboljšali tudi Italijani.
Grki bodo dolg, ki so ga najeli s pomočjo banke Goldman Sachs, seveda morali plačati. Rok za plačilo pri takšnih poslih je od 10 do 15 let, to je torej lahko že do leta 2012. Banka Goldman Sachs posla seveda ni izvedla brezplačno. Zanj je pobrala milijonsko provizijo, sporne vrednostne papirje, ki jih je na njegovi podlagi pridobila, pa leta 2005 prodala eni od grških bank.
Med članicami EU, ki so v podobnih škripcih kot Grčija, so še Portugalska, Španija in Italija. Ekonomist Nouriel Roubini, ki so se mu leta 2006 smejali, ko je napovedal sedanjo gospodarsko krizo, je konec januarja na gospodarskem forumu v Davosu dejal, da glede prihodnosti območja evra še ni bil tako pesimističen, kot je zdaj. Njegovega razpada kljub temu ni pričakovati še letos ali prihodnje leto. Članice EU se zdaj ukvarjajo z Grčijo, če bankrotira, to za območje evra pomeni težave, če pa bankrotira Španija, pa katastrofo, ker je četrto največje gospodarstvo evroobmočja, ima večjo brezposelnost in šibkejše banke. Roubini ob tem še opozarja, da članice evroobmočja konkurenčnosti svojega gospodarstva ne morejo več umetno povečati z razvrednotenjem svoje valute. Grčija in Španija, pa tudi Italija so v preteklosti to pogosto počele.
Če podjetja niso konkurenčna, svoje izdelke in storitve vse težje prodajo, zato se jim zmanjšuje prihodek, plačujejo vse manj davkov. Država zato v proračun dobi vedno manj denarja, vse več si ga mora izposojati, kajti izplačevati mora vse več nadomestil za brezposelne, pa socialnih pomoči. Toda tudi zadolževanje ima meje. Ko investitorji ugotovijo, da je nakup obveznic določene države preveč tvegan, ker nima virov, s katerimi bi jih lahko poplačala, jih ne kupijo več in razglasiti je treba bankrot ali poklicati na pomoč Mednarodni denarni sklad (IMF) - lani sta to naredili Madžarska in Latvija, ki nimata evra - ali pa države, ki so pripravljene in sposobne priskočiti na pomoč, recimo Nemčijo. Da bo Nemčija pomagala članicam evroobmočja, če se bodo znašle pred bankrotom, je že lani pred poletjem napovedal takratni finančni minister Peer Steinbruck. To pomeni, da je bilo že takrat jasno, da so nekatere članice evroobmočja na trhlih nogah, pa so sedanji podatki za Grčijo politike in funkcionarje v Bruslju vseeno presenetili. To pove vse o njihovi sposobnosti in volji za rešitev Evrope iz krize.
Grčija je bila ena od tem razprav voditeljev članic EU na neformalnem vrhu v Bruslju, ki ga je 11. februarja sklical predsednik sveta EU Herman van Rompuy. Viri EU so pred zasedanjem povedali le, da so razmere v Grčiji primerljive z vremenom, kar pomeni, da se v 24 urah lahko vse povsem spremeni.
Ne glede na to je jasen ekonomist Joseph Stiglitz, ki svetuje sedanji grški vladi. Vlade je pozval, naj ukrepajo in špekulante, ki pritiskajo na Grčijo, »naučijo lekcije«. Špekulanti vedno poiščejo najšibkejši člen, kar počnejo zdaj, je ponovitev dvojne igre v Hongkongu v letih 1997/98. Hongkong je takrat dvignil obrestne mere in interveniral na trgu kapitala. Enako bi zdaj morala narediti Evropa, da bi »požgala« špekulante, je po poročanju britanskega časopisa Telegraph dejal Stiglitz. Špekulanti so dosegli, da se je obrestna mera za vrednostne papirje, prek katerih se zadolžuje Grčija, v zadnjih tednih dvignila na 6,75 odstotka, kar pomeni, da se Grki zadolžujejo več kot enkrat dražje kot Nemci, ki za svoje kredite plačujejo obresti po stopnji 3,14 odstotka. Čim so bile v sredo objavljene informacije, da bodo članice EU s poudarkom na Nemčiji priskočile Grčiji na pomoč, se je indeks grških delnic na borzi v Atenah povečal za 4,3 odstotka, prejšnji teden pa je padel za kar 13 odstotkov. Zaradi težav Grčije je začel padati tudi tečaj evra.
Če se Grčija v prihodnjih tednih ne bo pobrala, bodo voditelji držav članic, ki imajo evro, lahko izbirali med kugo, kolero in tifusom, so svoj članek končali novinarji nemškega Spiegla. Članica te družine je od leta 2007 tudi Slovenija.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.