Dr. Jernej Pikalo: »Programski svet bi se moral bolj angažirati«

Dr. Jernej Pikalo je pred tednom dni postal novi predsednik programskega sveta RTV Slovenija, tistega 29-članskega organa, ki na nacionalki predstavlja javnost ter ki ima med drugim pomembno vlogo pri imenovanju generalnega direktorja in sprejemanju statuta RTV-hiše. Pikalo je profesor politologije na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani, v programskem svetu pa ni novinec, saj je bil njegov član že v prejšnjem sklicu. Na položaju predsednika je nasledil zgodovinarja dr. Staneta Grando.

Ali pogosto poslušate programe Radia Slovenija?

> Absolutno jih rad poslušam. Na nekaterih komercialnih programih se hvalijo s tem, da predvajajo več glasbe in manj govora. Sam pa sem eden od tistih, ki raje kot glasbo poslušajo pogovorne oddaje. Oddaje, kot je denimo Studio ob 17h, so mi pisane na kožo.

Kaj pa programi Televizije Slovenija? Kaj najpogosteje spremljate?

> Pogosto spremljam informativne oddaje, zaradi otrok tudi otroški program. Ob petkih zvečer sem rad gledal tudi malce zahtevnejše nadaljevanke. Zelo všeč bi mi bilo, če bi bilo več intervjujev, okroglih miz, v katerih bi se razpravljalo o javnih zadevah, tudi političnih. Ustrezalo bi mi tudi čim več dokumentarcev, poljudno-znanstvenih, kulturnih oddaj, tudi športnih prenosov ... A to je moje osebno mnenje in verjamem, da se marsikdo z njim ne bo strinjal.

Ali veste, kaj je Multimedijski center (MMC) RTV Slovenija?

> Absolutno vem, kaj je MMC, ker sem njihov uporabnik.
Verjetno veste, zakaj sem začela s temi vprašanji. Vaš predhodnik dr. Stane Granda je nekoč izjavil, da posluša nacionalni radio, medtem ko TVS ne gleda ravno veliko, za MMC pa ne ve, kaj je ...
> Sam sem, kot večina moje generacije, uporabnik storitev MMC. Tudi v prejšnjem sklicu programskega sveta sem bil tisti, ki je na seji o novih tehnologijah aktivno sodeloval. Takrat so bili novost podcasti. MMC je izjemno pomemben, saj je danes eden najhitrejših servisov pri nas. Za splošnega uporabnika je izjemno hiter vir informacij, hitrejši od spletnih strani časopisnih hiš. Sam ga veliko spremljam, tudi prek mobilnega telefona.

Ali ste v zadnjih štirih letih, kolikor ste bili član programskega sveta, dobili vtis, da še kdo drug od svetnikov ni najbolje poznal javnega RTV-servisa, ne le njegovih programov, ampak tudi zakonitosti?

> Medijskih profesionalcev z izjemo tistih, ki so bili zaposleni na RTV in drugih novinarjev, v programskem svetu ni. Člani programskega sveta torej RTV večinoma poznamo po uporabniški plati. Tudi zaradi tega sam ta organ vidim predvsem kot uporabniški organ. V prejšnjem mandatu to morda ni prišlo toliko do izraza, ker je bil programski svet predvsem upravljavski organ, a po mojem mnenju bi moral biti kombinacija obeh. To pomeni, da bi se moral programski svet bolj angažirati in vodstvu RTV dajati konkretne predloge glede programskih vsebin.

Kakšne predloge imate v mislih?

> Svetniki smo uporabniki RTV, ki prihajamo iz zelo različnih por družbe, in zato vsak od nas lahko da svoje mnenje. Lahko pa damo tudi ideje, kaj vse bi se dalo narediti na RTV v programskem smislu. Programski svet seveda ne sme posegati v delo urednikov in preostalih programskih delavcev, lahko pa postane organ, kjer bi se lahko srečevali zato, da bi uredniki spoznali ideje uporabnikov in bi potem videli, kaj od tega je možno izpeljati in kaj ne. Svetnike vidim kot vez med javnostjo in programskimi delavci, programski svet pa kot forum, v katerem bi se ta vez lahko uresničevala. To nam omogoča tudi obstoječi zakon.

Kakšen je vaš osebni uporabniški vidik? Prej ste omenili, kaj radi gledate, katera področja pa so problematična?

> Menim denimo, da so ponovitve, ki se na TVS vrstijo v nedogled, nesprejemljive in nepotrebne, čeprav vem, da jih je bilo kar nekaj na sporedu zaradi varčevanja. Kot gledalec sem opazil tudi, da je oddaj, ki nagovarjajo urbano občinstvo, manj, kot jih je bilo. Kljub temu je treba RTV priznati, da ima programsko zelo dobro pokrite najrazličnejše skupine gledalcev in poslušalcev, ki jih nagovarja v skladu z javnim interesom. Vedno pa se bo našla skupina, za katero ne bo dovolj dobro poskrbljeno.

Se strinjate, da je programski svet, ko je v zadnjih letih razpravljal o čisto konkretnih oddajah, zlasti tistih, ki so razburile javnost, pogosto zamudil trenutek, ko bi se lahko odzval? Najbolj znan primer iz zadnjih let je verjetno mlačen odziv programskega sveta ob nestrpnosti zoper Rome v oddaji Piramida.

> Programski svet je razmeroma omejen glede tega, kaj lahko stori, in mnenja o odzivu o tej konkretni oddaji so bila različna. A sporočilo, da tovrstni govor v javnem mediju ni sprejemljiv, je bilo dano. Res pa je, da je bilo to sporočilo dobilo moč šele potem, ko so zaradi neukrepanja odstopili trije svetniki.

To ni bil edini primer mlačnega ali celo nelogičnega odziva. Ko so recimo novinarji informativnega programa TVS pred leti opozarjali, da prihaja do kršenja etičnih meril, da je v letu dni odšlo 15 uveljavljenih novinarjev, da zahtevne teme pokrivajo novinarji na uvajanju ... jim nekateri svetniki niso prisluhnili, ampak so jim očitali politično motiviranost in destabilizacijo RTV.

> V prejšnjem sklicu je bila v svetu neka večina in ta je izglasovala svoje sklepe. Sam sem bil med tistimi svetniki, ki niso sodili v to večino in ki so bili v nasprotju z njo tudi kritični do vodstva RTV. V takšnih situacijah sem dal vedno prav novinarjem. Zdelo se mi je, da je bil ta konkretni odziv klic v sili, saj novinarji ne bi šli v javnost, če ne bi bilo res hudo. Programski svet je takrat sprejel sklep, da mu mora vodstvo poročati o dogajanju v informativnem programu, in ta poročila smo potem dobivali. Po mojem pa bi lahko takrat oblikovali veliko boljši sklep.

Med kritične svetnike je sodil tudi filozof dr. Boris Vezjak, ki je poleti protestno odstopil s položaja. Takrat je dejal, da je čutil veliko nemoč, ker je le stežka uveljavljal svoje predloge in očitke, saj je bila sestava programskega sveta »politično in ideološko enostranska«.

> Tudi sam sem težko uspel s svojimi pobudami. Po principu klasične retorike si človek predstavlja, da bo z argumenti prepričal druge in da bodo ti potem glasovali drugače, kot so si zamislili v izhodišču. Ta princip v prejšnjem sklicu programskega sveta po mojem opažanju ni deloval. Vedno sem bil realist glede tega in tudi glede razmerij moči v programskem svetu, pa pri tem sploh ne mislim nujno na dnevnopolitično razmerje moči. Tudi sam sem imel gotovo pet ali deset razlogov, da odstopim s svetniškega položaja, a zdelo se mi je pomembneje, da ostanem in da še naprej opozarjam, ko je to potrebno. Seveda pa mi je bilo kristalno jasno, da smo imeli skupaj s kolegi omejen domet moči.

S tem, ko je večina svetnikov glasovala tako, kot je želelo vodstvo RTV, so nastale čisto konkretne posledice, tudi finančne. Programski svet je denimo potrdil snemanje dveh dragih nadaljevank, ki sta kmalu zatem propadli, financirani pa sta bili iz sredstev za razvoj.

> Finance so stvar nadzornega sveta. Kar se mene tiče, pa razvoj ni le tehnika, temveč tudi nova zasnova informativnega programa, razvoj drugih programskih vsebin in podobno. Kljub temu ne vem, če so razvojni projekti tudi nadaljevanke. Na to sem takrat opozoril. Ta primer je zelo dobro pokazal, da je eden največjih problemov obstoječega zakona o RTV zelo ponesrečeno razmerje med programskim in nadzornim svetom. Programski svet dobi v odločanje predlog o novih programskih vsebinah, denimo o nadaljevankah, a obenem ne izve, koliko bo to stalo in kako bo financirano. Po drugi strani nadzorni svet ve, koliko bo to stalo, ne ve pa, kako bo projekt pripomogel k celotni programski vsebini RTV. To bi bilo nujno treba urediti.

Omenjeni nadaljevanki sta bili tudi sicer deležni vrste kritik. Telenoveli Strasti so očitali, da je iz njihovega termina izrinila risanke, nekateri pa so menili, da je takšen žanr preveč komercialen za javno televizijo.

> Komercialna naravnanost je povezana z gledanostjo, ta pa ne more in ne sme biti edino merilo presojanja na javni RTV. Šteti mora tudi kakovost. Osebno se mi ne zdi nič slabega, če se v nekaterih programskih pasovih javne RTV, denimo med 20. in 22. uro, znajdejo tudi kakovostne komercialne oddaje, ki zadovoljujejo najširši krog gledalstva. Nič ne bi imel proti, če bi lahko takrat gledali kakovostne komercialne nadaljevanke in filme ali pa razvedrilne oddaje lastne produkcije. Ali pa denimo kakšen kviz. Glede Strasti pa se raje ugriznem v jezik, ker to pač ni tovrstna kakovostna programska vsebina.

Vaš prejšnji mandat v programskem svetu je sovpadel z obdobjem »uravnoteževanja« medijev. Nacionalki se je očitalo, da je eden politično najbolj zavzetih medijev, tudi zato, ker je bila celotna vodstvena piramida vzpostavljena s pomočjo plonk lističev, na podlagi katerih so poslanci izvolili programski svet. Ste sami kot svetnik občutili ta vpliv?

> Ja in ne. Ja zato, ker je bilo jasno, kaj se dogaja, in ker si včasih opazil preferiranje nekih programskih vsebin, ki jih sicer ne bi bilo. Ne pa zato, ker se ti vplivi niso eksplicitno videli v programskem svetu.

So se stvari po zamenjavi vlade kaj spremenile? Koliko vpliva ima politika danes na RTV?

> Kar se programskega sveta tiče, je ta do nedavna deloval v isti sestavi kot prej, tako da kakšnih vsebinskih premikov nisem opazil. Sicer pa bo okolje vedno vplivalo na dogajanje v nekem javnem zavodu nacionalnega pomena. Vprašanje je le, kdo je tisti, ki iz tega dela politiko. Včasih kdo tudi noče biti del tega, pa se iz tega delajo politična vprašanja, ki so popolnoma nepotrebna.

Sami ste bili v programski svet dvakrat imenovani kot eden od tistih članov, ki jih predlagajo politične stranke. Obakrat vas je predlagala SD. Je vaša pozicija zato politična?

> Sam sem imel ob izvolitvi na položaj predsednika programskega sveta RTV pomisleke, da se bo kdo zapičil v to, a to se ni zgodilo. Morda tudi zato, ker so v zakonu jasno napisane omejitve glede delovanja svetnikov v političnih strankah. Tisti svetniki, ki so imenovani na takšen način, torej niso eksplicitno strankarski ljudje. Čisto s svojega profesionalnega vidika pa moram opozoriti na to, da moramo ločiti med pojmom politično in strankarsko. Čisto vsi ljudje smo na neki način politični, nekateri pa tudi strankarskopolitični. Demoniziranje političnega delovanja v naši državi se mi zdi problematično. Počasi bomo prišli do tega, da nihče več ne bo želel delovati politično. Zdaj že politiki nočejo biti več politični. Tudi klasične politične teme izginjajo, a če izginejo, potem niso več pod javnim nadzorom. To pa je velik problem.

Kmalu naj bi bile nared spremembe zakona o RTV, ki naj bi med drugim povsem preoblikovale programski svet. Ta bi bil po novem manjši, svetniki pa imenovani drugače. Doslej razkriti predlog je bil deležen številnih kritik, deloma zato, ker bi tri svetnike izbral predsednik države, deloma pa tudi zato, ker med njimi ne bi bilo predstavnikov zaposlenih.

> Zakoni so stvar zakonodajalca in z vidika svetnika se mi zdi kar malce incestuozno komentirati zakonsko gradivo. Lahko pa imam mnenje kot državljan. Zakon o RTV je seveda mnogo več kot zgolj to, kako oblikovati programski svet, saj ureja delovanje celotnega zavoda. Glede programskega sveta pa sem imel že v preteklosti povsem osebno idejo, da bi bila zanj morda lahko primerna podobna ureditev, kot jo pozna državni svet. S tem mislim predvsem na multipartitnost v njem, ki se mi zdi pozitivna.

Bi bil programski svet učinkovitejši, če bi bil manjši?

> Organ je zdaj res velik, a ni neobvladljiv. Bolj problematično je, da se je v prejšnji sestavi sveta marsi-kdo obnašal, kot da svetniki delujemo v imenu tistih, ki so nas predlagali. A to ni intenca zakona! Sam nisem ne zastopnik Univerze v Ljubljani, kjer sem zaposlen, ne zastopnik politične stranke, ki me je predlagala. Marsikdo pa je svojo vlogo v programskem svetu vzel tako in poskušal uveljavljati svoje ozke interese.

Ker bo programski svet z novim zakonom postavljen povsem na novo, bo vaš mandat verjetno zelo kratek. Ali pa je vaša izvolitev za predsednika že napoved, da boste nadaljevali delo tudi v novem organu?

> Kar se mene tiče, želim začeti delo v programskem svetu tako, kot da bomo imeli poln mandat. Ko bo konec, bo pač konec. Pomembno se mi zdi tudi, da bi zaposleni vedeli, da stvari na RTV tečejo normalno ne glede na to, v kateri fazi je sprejemanje novega zakona. RTV čakajo nekateri veliki projekti, denimo digitalizacija in svetovno prvenstvo v nogometu, zato moramo biti vsi ves čas stoodstotno pri stvari.