11. 3. 2010 | Mladina 10 | Svet
Začel je s petimi centi, zdaj je multimilijonar
Drugi najpremožnejši zemljan Warren Buffett je prvih pet centov zaslužil s preprodajo coca-cole. Novembra lani je za 44 milijard dolarjev izvedel največji prevzem v zgodovini.
Njegovo premoženje je ameriška revija Forbes lani jeseni ocenila na 37 milijard dolarjev, kar ameriškega multimilijarderja Warrena Buffetta (rojen je leta 1930) na lestvici najbogatejših zemljanov uvršča na drugo mesto. Leta 2008 je bil še na prvem mestu, lani pa ga je prehitel ustanovitelj Microsofta Bill Gates, ker je Buffett v finančni krizi izgubil 10 milijard dolarjev. Svojo poslovno žilico je pokazal že zelo zgodaj. Ko je bil star šest let, je v trgovini svojega dedka kupil paket šestih coca-col za 25 centov in vsako prodal naprej za pet centov ter tako zaslužil 5 centov. Ko je bil star 11 let, je zase in starejšo sestro Doris kupil tri delnice Cities Service po ceni 38 dolarjev za eno. Takoj po nakupu je njena cena padla na 27 dolarjev, a Buffett je čakal, dokler ni zrasla na 40 dolarjev. Pri tej ceni je svoje delnice takoj prodal, kar je pozneje obžaloval, saj se je njihova cena dvignila na 200 dolarjev. Hkrati pa se je s tem poslom naučil ene temeljnih lekcij, ki veljajo v svetu financ: potrpežljivost je vrlina. Danes je največji lastnik in predsednik uprave holdinške družbe Berkshire Hathaway.
Lani je bila ta družba med 500 največjimi podjetji v ZDA na 13. mestu, kar je dve mesti slabše kot leta 2008. Lestvica je sestavljena na podlagi rezultatov leto prej. Padec na lanski lestvici je posledica »nekaj neumnosti«, ki jih je naredil leta 2008. V pismu delničarjem je Buffett pojasnil, da je ena teh neumnosti nakup delnic družbe ConocoPhillips v času, ko je bila cena nafte najvišja. Holding Berkshire Hathaway ima 80 hčerinskih družb, med njimi so zavarovalnice, verige restavracij, tekstilna podjetja, proizvajalci nakita.
Novembra lani je za 44 milijard dolarjev izvedel največji prevzem v zgodovini - kupil je ameriški železniški koncern Burlington Northern Santa Fe. »Ljubim takšne stave,« je Warren Buffett odgovoril na ugotovitve, da je s tem nakupom vse stavil na eno karto, to je, da se bodo ZDA izvile iz krize, saj je železniški sektor med tistimi, ki jih je kriza najbolj prizadela. Z nakupom je namreč prevzel tudi deset milijard dolarjev dolgov železniškega koncerna, za njegovo delnico pa plačal 100 dolarjev v gotovini ali obliki lastnih delnic, kar je 30 odstotkov več od takratne cene na borzi. Posel bodo sicer formalno končali v prvih treh mesecih letos. Na enak način je Berkshire Hathaway leta 2008 sredi največje finančne krize kupil delnice banke Goldman Sachs in družbe General Electric. Delnica Berkshire Hathaway je vredna 100 tisoč dolarjev, kar je največ med delnicami, ki kotirajo na borzi Wall Street v New Yorku.
Warren Buffett je drugi od treh otrok ameriškega poslovneža in politika Howarda Buffetta. Leta 1947 je končal gimnazijo, nato se je na željo očeta vpisal na Poslovno šolo Wharton na Pensilvanski univerzi. Po dveh letih se je odločil to šolo zapustiti, češ da ve več kot profesorji. Ko je oče leta 1948 postal član kongresa, se je sin vrnil domov v mesto Omaha in se vpisal na Univerzo Nebraska-Lincoln, ki jo je končal v rekordnih treh letih. Šolanje se je odločil nadaljevati na Poslovni šoli Harvard, kjer pa so ga zavrnili, češ da je premlad. Tako se je vpisal na Univerzo Columbia, kjer je poučeval znani investitor Ben Graham, ki je pri 40 letih starosti napisal knjigo Analiza varnosti (Secutioty Analysis), eno temeljnih del o trgu delnic. Grahamovo naslednjo knjigo Inteligentni investitor (Intelligent Investor) je Buffett označil za »najboljšo knjigo o investiranju, ki je bila kdaj napisana«.
Warren Buffett je edini študent na Univerzi Columbia, ki je pri Benu Grahamu dobil najvišjo oceno (A+). Ko je Buffett diplomiral, se je vrnil domov in se zaposlil v očetovi borzni hiši. Čez nekaj časa ga je poklical Ben Graham in ga povabil, naj pride delat zanj v New York. Takrat sta se Graham in Buffett tudi začela razhajati, saj je Buffetta zanimalo predvsem upravljanje podjetij, katerih delnice je kupoval, v čem je boljše od konkurentov, Grahama pa so zanimali zgolj poslovni rezultati in bilance. Med letoma 1950 in 1956 je Buffett svoje premoženje povečal z 9800 na 140 tisoč dolarjev. Po vrnitvi v Omaho je leta 1956 zbral nekaj partnerjev, vključno s sestro in teto, ki so zbrali 105 tisoč dolarjev. Sam je dodal 100 dolarjev in ustanovil družbo Buffett Associates, Ltd, ki je konec leta že upravljala 300 tisoč dolarjev premoženja. Pisarno je imel kar doma v dnevni sobi.
Milijonar je Warren Buffett postal leta 1962, ko je vsa partnerstva združil v eno družbo in začel sodelovati s Charliejem Mungerjem. Leta 1965 je začel kupovati delnice družbe Berkshire, leta 1966 pa je postal predsednik uprave družbe Berkshire Hathaway. Leta 1970 je začel pisati svoja znana pisma delničarjem.
Konec sedemdesetih let je bila dovolj informacija, da namerava Buffett kupiti neko delnico, pa je njena vrednost takoj poskočila za 10 odstotkov. Delnica družbe Berkshire Hathaway je bila takrat vredna 290 dolarjev, Buffettovo osebno premoženje pa so ocenili na 140 milijonov dolarjev, čeprav je uradno njegov prihodek znašal le 50 tisoč dolarjev, kar je bila njegova plača, in ni prodal niti ene svoje delnice. Takrat je nekemu borznemu posredniku dejal, da je vse, kar ima, v družbi Berkshire, zato bi rad imel nekaj centov tudi zunaj te družbe. In kmalu je kupil prihodnjo proizvodnjo bakra, kar je bil zelo tvegan posel, ter svoje premoženje povečal za 3 milijone dolarjev. Ko mu je nekdo predlagal, naj investira v nepremičnine, je odgovoril, zakaj bi kupoval nepremičnine, ko pa je na borzi tako enostavno služiti denar. Leta 1979 se je prvič uvrstil na Forbesovo lestvico najpremožnejših zemljanov.
Leta 2006 je objavil, da bo 85 odstotkov svojih delnic postopno oddal fundacijam, največji delež je obljubil fundaciji Billa in Melinde Gates. Zato je zdaj znan kot eden najuspešnejših investitorjev, pa tudi kot multimilijonar, poslovnež in filantrop.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.