18. 3. 2010 | Mladina 11 | Kultura
Ko sem bil mrtev
Gledališka predstava Po burleski Ernsta Lubitscha in v režiji Diega de Bree, SNG Drama, Ljubljana
Barbara Orel, gledališka kritičarka in teoretičarka ter docentka na AGRFT
© Borut Krajnc
Barbara Orel, gledališka kritičarka in teoretičarka ter docentka na AGRFT: “Uprizoritev rekonstruira Lubitschev film kot burleskno travestijo in ga posodablja v kontekstu queer estetike. To je potrošen gledališki komad, ki še zdrži intenziteto preproste situacijske komedije, imenitna igralska zasedba pa se nabrito razmahne v normativu malce patetične ekspresije in z užitkom šarmira gledalce. Teatrski eros deluje kot poživilo, ki se lahkotno konzumira.”
Gorazd Trušnovec, urednik revije Ekran: “Predstava ponuja več gledalskega užitka kot predloga zanjo, ki je, priznajmo, bolj filmskozgodovinska kurioziteta kot Lubitscheva mojstrovina. Sicer pa me zadeva navdaja z optimizmom, da bomo - ko bo sprejeta dokončna rešitev vprašanja slovenske filmske produkcije - domače filme spet lahko hodili gledat kar tja kot pred slabim stoletjem, v dobro financirana gledališča. Pa čeprav, kot kaže trend, le v odrskih priredbah.”
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
18. 3. 2010 | Mladina 11 | Kultura
Barbara Orel, gledališka kritičarka in teoretičarka ter docentka na AGRFT
© Borut Krajnc
Barbara Orel, gledališka kritičarka in teoretičarka ter docentka na AGRFT: “Uprizoritev rekonstruira Lubitschev film kot burleskno travestijo in ga posodablja v kontekstu queer estetike. To je potrošen gledališki komad, ki še zdrži intenziteto preproste situacijske komedije, imenitna igralska zasedba pa se nabrito razmahne v normativu malce patetične ekspresije in z užitkom šarmira gledalce. Teatrski eros deluje kot poživilo, ki se lahkotno konzumira.”
Gorazd Trušnovec, urednik revije Ekran: “Predstava ponuja več gledalskega užitka kot predloga zanjo, ki je, priznajmo, bolj filmskozgodovinska kurioziteta kot Lubitscheva mojstrovina. Sicer pa me zadeva navdaja z optimizmom, da bomo - ko bo sprejeta dokončna rešitev vprašanja slovenske filmske produkcije - domače filme spet lahko hodili gledat kar tja kot pred slabim stoletjem, v dobro financirana gledališča. Pa čeprav, kot kaže trend, le v odrskih priredbah.”
Gorazd Trušnovec, urednik revije Ekran
© Borut Krajnc
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.