15. 4. 2010 | Mladina 15 | Kultura
Pisana (ne)ubranost ...
... Iz Bobrišča v Gali hali
Škrip Orkestra: provokativna dekleta, ki sprevračajo (pop) klišeje
© Miha Fras
Če sedaj atraktivne tuje glasbenike v našem glavnem mestu že nekaj časa najraje srečujemo v Šiški, početje tistih zanimivejših domačih kreativcev še vedno spremljamo predvsem na Metelkovi. V tamkajšnji Gali hali so minuli teden pripravili manjši glasbeni festival Iz Bobrišča, na katerem so gostili dve bolj in dve manj uveljavljeni domači zasedbi. Treba je pohvaliti organizatorjevo izbiro, ki se je bolj kot s sorodnostjo vsebin ukvarjala z njihovo samosvojostjo. Štirim bendom bi skupni imenovalec lahko poiskali kvečjemu v preseganju žanrskih okvirjev, toda dogodek je kljub njihovi raznorodnosti izpadel celovito. Ob vse večjem fragmentiranju glasbe se zdi, da so prav tovrstni festivali izvrstna priložnost za spoznavanje z vsebinami, ki jih skozi ignorantsko logiko žanrskega enoumja sicer zlahka spregledamo.
Po preteklih glasbenih dosežkih je izstopal trubadurski dvojec Demeter, ki uspešno nadgrajuje folkovsko ali pa kantavtorsko izročilo, žal pa je njegov uvodni (pol)akustični nastop nespoštljivo preglasila publika. Nedvomno bi (nostalgična) poezija dvojca pravi presežek našla v intimnejšem okolju, tokrat pa ji je (neupravičeno) pripadla zgolj ogrevalna vloga. Glasnejši poseg si je s parodiranjem starejših popevk in sci-fi estetike privoščila elektronska pop zasedba Kamerad Krivatoff. Ideja je v teoriji sicer videti zanimiva, vendar pa poigravanje s klišeji na podstati ohlapnih downtempo okvirjev v praksi ni prepričalo. Pojavil se je vtis, da krivatoffci ali sploh nočejo parodirati ali pa so pri teh poizkusih le sila neuspešni.
Idejni krč predhodnikov je z neobremenjenim, ostro kitarskim rockom sprostil udarni trojec Čao Portorož, ki je spretno vijugal med duhovitostjo in zahtevnejšo, ponekod že kar naporno intenzivnostjo. Še bolj (morda že preveč?) neobremenjeno se glasbenega ustvarjanja lotevajo članice zasedbe Škrip Orkestra. Kolektiv v nekakšni kabarejski formi druži gledališke in glasbene elemente, vsaj pri slednjih pa ima še kar nekaj rezerve. Ko pobudo prevzamejo gostujoči bobnar, hrupna kitara in punkovsko kričanje, je njihov nastop sicer izvrsten, neubrana (akustična) kakofonija večglasnega petja in ropotanja z (ne)zvočili pa tokrat ni povsem prepričala. Vsem v veselje so mična dekleta to pomanjkljivost kompenzirala s provokativnostjo in sprevračanjem (pop) klišejev, to pa je bila hkrati tudi neka ohlapna rdeča nit vseh štirih nastopov.
Tovrstni dogodki z raznovrstnostjo vsebin ne izobražujejo le potrošnikov, pač pa bržkone navdih ponudijo tudi glasbenikom samim. Ne nazadnje domačim glasbenim ustvarjalcem pogosto, ali pa najprej, manjka prav širši pregled nad glasbenim dogajanjem, ta pa je eden pomembnejših pogojev za zanimivo lastno ustvarjanje. Bodo festivali naposled odmašili ušesa?
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.