Menjam Defoeja za Handanoviča

Načrt je bil preprost: priti v ponedeljek ob osemnajstih v lokal Lepa žoga pri ljubljanskem parku Tivoli in z drugimi obiskovalci zamenjati nekaj nalepk. Tistih Paninijevih, na katerih so nogometaši, ki jih bomo poleti gledali na svetovnem prvenstvu v Južni Afriki. A povsem preprost načrt ni predvideval navala, ki smo ga doživeli v lokalu v lasti Žige Födransperga - Fedra. Približno 300 ljudi, starih in mladih, je zapolnilo štiri točke: pločnik, šank, zadnjo sobo in vrt. Po dveh urah smo ugotovili, da smo, ne da bi vstali od mize, zamenjali na desetine nalepk.
Pred vhodom v lokal na Celovški se je nekaj minut čez šesto že gnetla kopica zbirateljev, večinoma otrok in njihovih staršev, ki so ob soku mrzlično pregledovali sezname in kupčke nalepk.
Listanje po albumih je takoj zbudilo spomine na mlada leta, ko so se zbirale nalepke Životinjskega carstva, ki so zahtevale tudi precejšnjo kondicijo pri prehranjevanju s čokolado, podobno kot nalepke za Italijo 90, ki so bile v prodaji skupaj s pudingi Royal. »Nalepke takrat še niso bile samolepilne, temveč so bile kartonaste in si jih moral v album, ki je bil navaden bel zvezek, prilepiti z lepilom. Album po 20 letih še vedno hranimo doma, in čeprav ni povsem poln, se včasih malo pohecam, da ob pogledu na nizozemska igralca Ruuda Gullita in Marca van Bastna, ki sta bila na tistem SP najbolj hot, še vedno lahko rečem samo ''Oh'',« se je še pred prihodom v lokal spominjala kolegica, med zbiranjem sličic Italija 90 še pionirka, tokrat pa oborožena s seznamom in kupčkom podvojenih nalepk. Razprava o nalepkah se je razširila tudi po spletnih socialnih omrežjih, na Facebooku in Twitterju, kjer so prijatelji izmenjevali zbirateljske izkušnje. Starejši tako obujajo spomine na kartončke Winetou in na čase, ko so prizore iz istoimenskega filma, posnetega nekje pod Velebitom, z lepilom Karbofiks lepili v album in žvečili žvečilke, ki so jim bile sličice priložene.
Včasih so se tako zbirali Smrkci, Ninja želve, Beverly Hills 90210, Tarzan in drugi, vendar so imele nogometne nalepke vedno poseben čar. Morda zato, ker je imel nogomet v marsikaterem gospodinjstvu primat med športi, morda pa tudi zato, ker je svetovno prvenstvo na vrsti samo vsaka štiri leta in je zbiranje omejeno na tistih nekaj mesecev pred začetkom turnirja. Zapolnjen album prinaša neizmerno zadovoljstvo ob spremljanju nogometnih tekem, čeprav se s polnim albumom ne kvalificirate za nobeno nagradno igro.

Nogometni vrt

Prihod v notranjost lokala je razkril bolj raznovrstno druščino, saj so se nalepke izmenjevale na šanku ob pivu pa v zadnjem prostoru, kjer je poleg nalepke številka 13 zmanjkalo tudi zraka. Zato se je kulturna redakcija Mladine, ki je prek Twitterja rekrutirala še dva pajdaša, prestavila na vrt, kjer so se otroški zbiralci in njihovi starši pomešali s polnoletnimi navdušenci. Nekaj minut čez šesto smo se usedli za mizo, naročili pijačo in najprej zamenjali nalepke med sabo. Za mizo je sedela tudi zbiralka Simona, ki se te dni ukvarja predvsem z nagradno igro Budweiserja. Uradni proizvajalec piva bo med svetovnim prvenstvom snemal resničnostni šov, kjer bodo v hiši »Bud House« stanovali predstavniki vseh držav udeleženk svetovnega prvenstva. Simona je že prestala prve preizkuse, in če bo šlo vse po sreči, bo prav ona predstavljala Slovenijo.
Simona oziroma kar vse naše omizje je bilo tako dokaz, da nogomet ni samo za fante, četudi punce svoje podvojene nalepke hranimo v ličnih kovinskih škatlicah. Pri »trgovanju« ima sicer vsak svoj sistem; najbolj priporočljivo je, da podvojene nalepke zložite po vrsti, polnjenje albuma pa je stvar okusa. Nekateri imamo album najraje ves čas pred sabo in vsakega pridobljenega nogometaša z veliko ljubezni nalepimo v album, spet drugi imajo raje sezname številk, ki so veliko priročnejši, a zato morda manj osebni.
Že po nekaj minutah pregledovanja nalepk in razprave o tem, ali bo Fernando Torres okreval do svetovnega prvenstva, se je našemu omizju približala Neža, ki je iskala nalepki 510 in 512. Neža, stara osem let, z nami nalepk žal ni mogla izmenjati, zato se je pridružila drugim malčkom, ki so na tleh že oblikovali krog. Na levi strani je druščina izmenično vpila številke, ki so ji še manjkale do zapolnitve albuma, k našemu omizju pa je že pristopil Gašper z vprašanjem: »Imate kaj za zmenjat?« Gašperju je manjkalo še 150 nalepk, star je 10 let in ima sistem: podvojene nalepke v enem žepu, pridobljene v drugem. S seboj je imel flomaster in dva kosa papirja s številkami; enega je verjetno napisala starejša oseba, saj je bil urejen in sistematičen, tisti s številkami do 300 pa je bil napisan z otroško pisavo in številke pobarvane z barvnimi flomastri. Z Gašperjem sva ubrala sistem pet-pet, kar je pomenilo, da sem na vsakih pet nalepk, ki jih je on našel pri meni, jaz v njegovem kupčku poiskala pet takšnih, ki jih še nimam. A menjava se je kaj hitro zapletla, ko je Gašper ob nalepki iz prvega dela albuma, kjer so upodobljeni stadioni in razni logotipi prvenstva, rekel, da menja za 10. Ta je pa dobra, 10 navadnih nogometašev je vrednih toliko kot polovica stadiona ali nalepka s pokalom. Ampak matematika se ne neha tukaj. Ko sva prišla do emblema slovenske reprezentance, je rekel, da ga zamenja za pet nogometašev.
Med najinim smrtno resnim menjavanjem sta dve Gašperjevi vrstnici nestrpno priganjali svetlolasca, saj sta z njim hoteli izmenjati nekaj nalepk, on pa ju je vsakič ravnodušno odpravil, češ, a ne vidita, da imam delo. Tako je Gašper po 15 izmenjanih nalepkah odšel k vrstnikom, naši mizi pa so se že približali drugi, polnoletni zbiralci. Od časa do časa je mimo prišel kdo, ki je potreboval zgolj še tri nalepke, in pri naši družbici je z zadnjo nalepko album izpolnila Urša, simpatična kratkolaska v dvajsetih. Veselili smo se skupaj z njo in ob zadnji nalepki zadovoljno zavriskali. Urša je potem svoji druščini morala častiti rundo.
Pri sosednji mizi so sedele tri mamice, ki so nam od časa do časa v pregled ponudile kupček nalepk katerega izmed otrok, mi pa smo jim v zameno podajali svoje lične škatlice. Na menjavo je prišla tudi mati dveh otrok zbirateljev: eden je bil star pet let in se je sramežljivo stiskal ob njen bok, saj si še ni upal pogovarjati z nami, triletni pa je čakal za mizo, baje povsem vznemirjen zaradi polnjenja albuma. Tudi z njo smo izmenjali nekaj nalepk, a zbiralcev, ki so zbrali dovolj poguma, da so stopili k naši mizi, je bilo vedno več. Morda tudi zaradi foto Frasa, navdušeno škljocajočega prizore na vrtu, ki so spominjali na kakšen množični piknik: otroci na tleh, moški na havbah avtomobilov, parkiranih na dvorišču, srečneži za mizo, pivopivci na šanku.
»Fedru se danes verjetno samo smeje, toliko ljudi nima niti, ko prenaša tekme,« je o lastniku lokala navrgel zbiratelj Žiga, ki smo ga za menjavo rekrutirali prek Twitterja. Nasploh se je Twitter izkazal za izjemno priročno orodje pri zbiranju, saj po novem obstaja tudi spletna aplikacija, kjer označite, katere nalepke imate, katere iščete in katere menjate, nato pa prek Twitterja poiščete partnerja za menjavo. A druženje v Lepi žogi je zagotovo zabavnejše.
Nekaj časa se je zdelo, da polovica obiskovalcev v lokalu išče nalepko številka 120; za »nevedneže«, iskali so Gonzala Higuaina iz argentinske reprezentance. Nekaterih nalepk naj bi bilo kljub zagotovilom o pošteni igri nekoliko manj, vendar tistim, ki nam manjka še 135 nalepk do konca, to za zdaj ne povzroča pretiranih skrbi.
Pravzaprav je ena največjih težav polnoletnih zbirateljev ta, da vsi okoli nas mislijo, da se nam je dokončno zmešalo. Nekako je bilo zbiranje veliko bolj legitimno v mlajših letih, ko so se podvajale še nalepke Spasoja Bulajiča pa Dylana iz nadaljevanke Beverly Hills 90210. Vendar ni večjega užitka, kot je ugotovitev, da tvoj proračun tokrat zmore takšno zbiranje, saj ni omejen z višino žepnine, ki so ti jo namenili starši, ali s teženjem, naj na poti domov na bencinski črpalki kupijo še pet žvečilnih gumijev iz serije, ki jo trenutno zbiraš.
Po seansi nam je vsem manjkalo še približno 100 nalepk, tako da se bomo menjave morali udeležiti še prihodnji teden. In kaj bomo, ko bo album poln? Nič, častili bomo rundo in pomirjeno čakali na začetek prvenstva.