22. 4. 2010 | Mladina 16
Menjam Defoeja za Handanoviča
O tem, kako si je 300 ljudi izmenjevalo nalepke z nogometaši
Pri zbiranju nalepk je pametno imeti sistem. Nekateri so s seboj prinesli album, drugi so si manjkajoče nalepke raje uredili v seznam.
© Miha Fras
Načrt je bil preprost: priti v ponedeljek ob osemnajstih v lokal Lepa žoga pri ljubljanskem parku Tivoli in z drugimi obiskovalci zamenjati nekaj nalepk. Tistih Paninijevih, na katerih so nogometaši, ki jih bomo poleti gledali na svetovnem prvenstvu v Južni Afriki. A povsem preprost načrt ni predvideval navala, ki smo ga doživeli v lokalu v lasti Žige Födransperga - Fedra. Približno 300 ljudi, starih in mladih, je zapolnilo štiri točke: pločnik, šank, zadnjo sobo in vrt. Po dveh urah smo ugotovili, da smo, ne da bi vstali od mize, zamenjali na desetine nalepk.
Pred vhodom v lokal na Celovški se je nekaj minut čez šesto že gnetla kopica zbirateljev, večinoma otrok in njihovih staršev, ki so ob soku mrzlično pregledovali sezname in kupčke nalepk.
Listanje po albumih je takoj zbudilo spomine na mlada leta, ko so se zbirale nalepke Životinjskega carstva, ki so zahtevale tudi precejšnjo kondicijo pri prehranjevanju s čokolado, podobno kot nalepke za Italijo 90, ki so bile v prodaji skupaj s pudingi Royal. »Nalepke takrat še niso bile samolepilne, temveč so bile kartonaste in si jih moral v album, ki je bil navaden bel zvezek, prilepiti z lepilom. Album po 20 letih še vedno hranimo doma, in čeprav ni povsem poln, se včasih malo pohecam, da ob pogledu na nizozemska igralca Ruuda Gullita in Marca van Bastna, ki sta bila na tistem SP najbolj hot, še vedno lahko rečem samo ''Oh'',« se je še pred prihodom v lokal spominjala kolegica, med zbiranjem sličic Italija 90 še pionirka, tokrat pa oborožena s seznamom in kupčkom podvojenih nalepk. Razprava o nalepkah se je razširila tudi po spletnih socialnih omrežjih, na Facebooku in Twitterju, kjer so prijatelji izmenjevali zbirateljske izkušnje. Starejši tako obujajo spomine na kartončke Winetou in na čase, ko so prizore iz istoimenskega filma, posnetega nekje pod Velebitom, z lepilom Karbofiks lepili v album in žvečili žvečilke, ki so jim bile sličice priložene.
Včasih so se tako zbirali Smrkci, Ninja želve, Beverly Hills 90210, Tarzan in drugi, vendar so imele nogometne nalepke vedno poseben čar. Morda zato, ker je imel nogomet v marsikaterem gospodinjstvu primat med športi, morda pa tudi zato, ker je svetovno prvenstvo na vrsti samo vsaka štiri leta in je zbiranje omejeno na tistih nekaj mesecev pred začetkom turnirja. Zapolnjen album prinaša neizmerno zadovoljstvo ob spremljanju nogometnih tekem, čeprav se s polnim albumom ne kvalificirate za nobeno nagradno igro.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.