Deja Crnović
-
9. 6. 2017 | Mladina 23 | Kultura
Potencialno predstavo so ta teden igrali v Helsinkih, pred tem so jo predstavili občinstvu v Berlinu, k ljubljanskemu občinstvu pa se vrača ta konec tedna. Njena lokacija ni zgolj tehnikalija, temveč pogosto ključni del. Eno od osrednjih vprašanj, ki sta si jih pri nastajanju avtorske predstave postavili režiserka Eva Nina Lampič in dramaturginja Urška Brodar, je namreč vprašanje, kaj je nujni pogoj, da lahko sploh govorimo o gledališču. Ker je po njunem mnenju to občinstvo, je bilo logično nadaljevanje razmišljanja to, koliko lahko predstavi odvzameš, da ta še vedno obstaja.
-
14. 4. 2017 | Mladina 15 | Kultura
Poštirkana bela oblačila, natančna prečka, spektakularen križ na verigi, rdeči žametni copatki in bela čepica, za zajtrk češnjeva kokakola, v ustih pa cigareta in ostre besede. To je mladi papež v novi nadaljevanki hiše HBO, ki ga upodablja Jude Law, britanski lomilec src, ki je tabloide polnil zaradi afere z varuško ter zaradi dveh otrok, ki sta mu jih rodili občasni prijateljici. A kljub pričakovanjem, da bomo gledali prigode mladca, ki bo še bolj liberaliziral cerkev in seveda kršil celibat, je Lenny Belardo, ki prevzame ime Pij XIII., torej je imenski naslednik Mussolinijevega apologeta Pija XII., vse prej kot liberalen.
-
Je lanska Severjeva nagrajenka, prejemnica nagrade, ki jo vsako leto podelijo za najboljše dosežke na slovenskih poklicnih odrih. Nagrado je prejela za vloge v predstavah Evropa, Tarzan in Zaljubljenca, komisija pa je svojo odločitev utemeljila z ugotovitvijo, da je igralka v zadnjem letu v SNG Drama Ljubljana »odigrala tri izrazite vloge, ki odražajo njeno igralsko zrelost in vrhunsko umetniško kondicijo kot tudi položaj ženske, vpete v turbulentne družbene razmere in zapletena intimna razmerja«.
-
Na dan, ko smo se pogovarjali s scenaristoma komedije Pr’ Hostar, Dejanom Krupićem in Goranom Hrvaćaninom, je njunemu filmskemu prvencu manjkalo še 16 tisoč gledalk in gledalcev, da bi postavili rekord najbolje gledanega slovenskega filma. Tik preden smo Mladino poslali v tiskarno, mu jih je manjkalo le še približno deset tisoč. Rekorder je tako še vedno film Gremo mi po svoje, ki si ga je ogledalo 208 tisoč ljudi, a Pr’ Hostar je tesno za njim.
-
Konec novembra je televizijska mreža Netflix objavila štiri težko pričakovane nove dele ameriške nadaljevanke Midve z mamo (Gilmore Girls), ki smo jo tudi pri nas redno spremljali na Kanalu A in še vedno sodi med najbolj priljubljene nadaljevanke prejšnjega desetletja. Zgodba o življenju Lorelai Gilmore in njene 16 let mlajše hčerke Rory v fiktivnem mestecu Stars Hollow v Connecticutu je tako po devetih letih, odkar so posneli zadnjo, sedmo sezono, dobila dodatne štiri 90-minutne epizode.
-
23. 12. 2016 | Mladina 51 | Kultura | Film
Pregled leta: Boj proti izkoriščanju
Celovečerni prvenec režiserja Luke Marčetića ter domačih spletnih zvezdnikov Gorana Hrvaćanina, Dejana Krupića in še nekaterih drugih je v le slabih dveh mesecih postal tretji najbolj gledan slovenski film v samostojni Sloveniji. Več kot 150 tisoč gledalk in gledalcev je potrdilo, da je ekipi, ki na videoportalu YouTube ustvarja na kanalu Ajkule, uspel redek preboj s spleta na platna.
-
2. 12. 2016 | Mladina 48 | Kultura
Dalibor Matanić je hrvaški filmski režiser, ki je v začetku prejšnjega desetletja zaslovel s filmoma Blagajničarka bi rada na morje (Blagajnica hoće ići na more) in Prijetna mrtva dekleta (Fine mrtve djevojke). Lani je za film Zenit (Zvizdan) v Cannesu, na enem najpomembnejših filmskih festivalov na svetu, prejel nagrado v sekciji Posebni pogled, letos pa je po devetih celovečernih in številnih kratkih filmih posnel prvo televizijsko nadaljevanko Časopis (Novine), ki je na Hrvaškem dvignila precej prahu v novinarskih in cerkvenih krogih. Pravice za serijo, ki ima nemalo privržencev tudi pri nas, so že odkupili za predvajanje na tujih televizijah, morda se ji obeta celo ameriška različica.
-
28. 10. 2016 | Mladina 43 | Kultura
Osmisliti življenje v čakalnici
Tako kot predsodki o beguncih in begunkah kot osebah, ki hkrati ne delajo, a nam vseeno kradejo delovna mesta, je tudi politika številnih evropskih držav vsaj na ravni izrečenega polna nasprotij. Govorimo o integraciji, ljudi pa zapiramo v azilne domove, ki spominjajo na zapore. Postopki so dolgi in uničujoči za duševno stanje prosilcev in prosilk, saj ti v vmesnem obdobju ne smejo delati za plačilo, s tem pa jih osamimo in demotiviramo.
-
23. 9. 2016 | Mladina 38 | Kultura
Ko se je Jani Sever znašel na zavodu za zaposlovanje, ga je presenetilo, kako veliko in koliko različnih ljudi se tam »preklada«. Med pogovori z zaposlenimi na zavodu je začel spoznavati, kakšni so profili ljudi, ki so uradno prijavljeni kot brezposelni. Zgodbe o mladih in izobraženih, ki nikakor ne morejo dobiti zaposlitve, so postale že stalnica medijskega poročanja, Sever pa se je v dokumentarcu Status Zero lotil najmlajših na zavodu, takšnih, ki so med uradno brezposelnimi že pri 16 letih.
-
23. 9. 2016 | Mladina 38 | Kultura | Portret
Olja Grubić, vizualna umetnica in performerka ...
Olja Grubić je letošnja prejemnica sredstev Kulturnega evra pri Kinu Šiška, kjer bodo izdali knjigo z naslovom Psihološki kanibali. Umetnica se v njej ukvarja s konceptom plutokracije, vladavine peščice najbogatejših, in cenzuro, ki jo ta peščica izvaja. Knjiga, ki je v celoti cenzurirana, tako nima več besedila, samo še »psihološke mine«, čipe, kakršne sicer najdemo v rojstnodnevnih voščilnicah, le da na njih niso posnete melodije, ampak zvoki s treh področij, ki jih umetnica definira kot izvore oblasti in cenzure: vojska, politika in religija. »Psihološke bombe« so miksi posnetkov različnih političnih govorov, verskih napevov in vojaških akcij, zmiksani v 10-sekundne posnetke, ki jih je pripravil Jernej Kapus, glasbenik in grafični oblikovalec. Če boste pozorno prisluhnili, boste med njimi slišali Donalda Trumpa, Ave Mario, bombardiranje Beograda in podobno. Prepričanje, da živimo v času, ko ni več cenzure, je po mnenju Olje Grubić mit. »Danes je še vedno veliko cenzure, le da je ta manj očitna. Imamo že vnaprej postavljena pravila obnašanja, kaj lahko in česa ne smemo,« vsega tega pa se držimo, da bi lahko preživeli v družbi, kjer vladajo že omenjene vojska, politika in religija, poenostavljeno: kapital. Med listanjem knjige se tako lahko vsak posebej zamisli, kaj v njegovem življenju je bilo deležno cenzure.
-
16. 9. 2016 | Mladina 37 | Kultura | Dogodki
Damir Avdić je oktobra lani v Kinu Šiška predstavljal album Manjina, med koncertom pa je ob spremljavi kitarskih rifov iz skladbe Lucifer začel spontano pripovedovati zgodbo. O Mefistu: »Dva tisoč šestnajsto. Svet gre h koncu. Bog se je umaknil. Ni več nikogar, ki bi režiral Fausta. Mefisto vstopi v bife.« Damir Avdić se kot avtor besedila s predstavo Mefisto po sedmih letih vrača na gledališki oder, tokrat v Mini teater. Leta 2009 je v sodelovanju z režiserjem Maretom Bulcem v Gleju ustvaril pretresljivo predstavo Most na krvi, ki je nastala po njegovem istoimenskem romanu in v kateri se je ukvarjal predvsem z življenjem v Bosni. Koliko je nanj vplival zaplet z ljubljansko upravno enoto, kjer so ga zaradi po njihovem mnenju premajhnih dohodkov želeli izgnati iz države, pa bomo videli. Kot pravi, je Mefisto predvsem zgodba o nas. »Čeprav ta Mefisto nima nikakršne zveze z izvirnikom, se je zamisel utrnila, ko sem se v pesmi oziroma zgodbi poigral s Faustom tako, da sem ga poimenoval Faustofeles in mu pripisal Mefistove značilnosti, ki so ga nato tako zelo prevzele, da ga nisem več potreboval. Nazadnje sem to po mojem banalno zgodbo o prodaji duše hudiču banaliziral na rock’n’roll način, ’I sold my soul to the devil ...’, in potegnil hudiča v naš vsakdanjik, v katerem je začel izgubljati vse svoje vražje.«
-
9. 9. 2016 | Mladina 36 | Kultura | Dogodki
Mojstra stenskih nalepk in dekoracije, poigravanja z estetiko kiča in korporativno, komercialno estetiko sta si za nov projekt z naslovom Acta Non Verba nadela bolj korporativno, skoraj odvetniško formo imena. David Kladnik in Jaka Neon, znana tudi kot Kitsch Nitsch, tokrat v mariborskem UGM Studiu razstavljata pod imenom Kladnik in Neon, njuna razstava pa se s svojo estetiko nouveau riche tematsko vklaplja tudi v širše okolje galerije na Trgu Leona Štuklja v Mariboru. V neposredni bližini je namreč stavba borznoposredniške hiše Ilirika, ki na svoji fasadi uporablja enak kamen kot dvojec Kladnik-Neon.
-
2. 9. 2016 | Mladina 35 | Kultura
Zakaj sodobne družbe niso izurjene v tem, kako preživeti vojno v mestu? Ali bi prepoznali zvočni alarm za bombni napad? Veste, kje je najbližje zaklonišče? Članici in člana Društva za umetnost in kulturo Crvena iz Bosne in Hercegovine so tovrstna vprašanja zastavili v okviru Konference Pripravljeni na spremembo, ki je v Ljubljani potekala prejšnji konec tedna. Z mešanico performansa, predavanja in radijskih intervencij je Crvena izvedla tako imenovano prikrito predavanje, na katerem so predstavili Deklaracijo za osvoboditev vseh ljudi povsod po svetu. Njen cilj? Ob koncu predavanja glasovati o deklaraciji, in če jo članice in člani podkomiteja izglasujejo, razglasiti vojno in začeti zbirati denar – 48 milijard evrov, s katerimi bi osvobodilno vojno vseh povsod lahko tudi izvedli. A bolj kot poziv k vojni akcija Izredno stanje opozarja na to, da v vojni že smo ali pa zanjo vsaj plačujemo.
-
26. 8. 2016 | Mladina 34 | Kultura
»Iz ruševin smo zgradili nove temelje. Iz zapuščenih prostorov izganjamo stare duhove in jim vračamo življenje. Iz smeti bomo naredili instrumente, s katerimi bomo preglasili to monotono temačno brezizhodno stanje našega časa in prostora.« S temi besedami se začne manifest ustvarjalne platforme INDE, skvota v zapuščeni koprski tovarni, ki jo je skupina mladih zasedla na dan zadnjih lokalnih volitev, 5. oktobra 2014. Slabi dve leti pozneje je INDE središče alternativnega kulturnega dogajanja na Obali ter žarek upanja, da tudi v s palmami gentrificiranih krajih obstajajo kolektivi, ki dokazujejo, da je stvari mogoče početi drugače.
-
26. 8. 2016 | Mladina 34 | Kultura | Portret
Ko je bila majhna, je ves čas risala hiše v strmini, hkrati pa govorila, da bo porodničarka. V družini, kjer ni bilo umetnikov, oče je bil psiholog, mama pa defektologinja, je nazadnje zmagal klavir, ki ga je pridno vadila vso srednjo šolo, a je ves čas čutila, da z njim lahko samo poustvarja dela drugih. Kljub prepričanju, da bo študirala klavir, se je vpisala na arhitekturo – to je, mimogrede, študirala tudi Lila Prapp, še ena slovenska ilustratorka, ki ji je uspelo na azijskih trgih.
-
19. 8. 2016 | Mladina 33 | Kultura
Fotograf Matic Zorman je februarja letos prejel prvo nagrado v kategoriji Ljudje natečaja World Press Photo, neodvisne in najuglednejše fundacije na področju dokumentarne fotografije na svetu. Zorman je žirijo prepričal s fotografijo, na kateri je obraz begunske deklice, ki ji med čakanjem na registracijo obraz prekriva polivinilasta pelerina.
-
12. 8. 2016 | Mladina 32 | Politika
Organizatorji treh ptujskih poletnih festivalov so te dni na Mestno občino Ptuj naslovili peticijo, v kateri opozarjajo, da se njihovi programi širijo, višina občinskih sredstev pa zadnjih nekaj let, kljub spodbujanju širitev, ostaja enaka. Gre za tri mednarodno uveljavljene prireditve, in sicer glasbeni festival Arsana, festival sodobne umetnosti Art Stays ter Dneve poezije in vina. Kot so zapisali v peticiji, festivali že vrsto let delujejo v nestabilnem okolju z vse višjimi standardi in pričakovanji, kljub rasti in izboljšavam pa jim občina zagotavlja enako višino sredstev: Art Stays ter Dnevi poezije in vina letno dobijo 20, Arsana pa 30 tisoč evrov.
-
1. 7. 2010 | Mladina 26 | Družba
Na Filozofski fakulteti v Ljubljani je nedavno gostovala Judith Squires, avtorica knjige Spol v politični teoriji, ki je bila nedavno prevedena tudi v slovenščino. Judith Squires je feministična teoretičarka in raziskovalka.
-
23. 6. 2010 | Mladina 25
»Pustite mi Ljubimkića pri miru!«
Če ste po petkovi nogometni tekmi med Slovenijo in ZDA po spletu iskali fotografije iz Slovenije, ste se na Reutersu ali pa vsaj Yahooju lahko dobrodušno nasmejali fotografiji skupine deklet, ki se veselijo uspeha slovenskih nogometašev. Pravzaprav je bila to verjetno najlepša fotografija, ki je tisti dan krožila po straneh mednarodnih tiskovnih agencij na temo neodločenega izida druge tekme slovenskih...
-
22. 4. 2010 | Mladina 16
Načrt je bil preprost: priti v ponedeljek ob osemnajstih v lokal Lepa žoga pri ljubljanskem parku Tivoli in z drugimi obiskovalci zamenjati nekaj nalepk. Tistih Paninijevih, na katerih so nogometaši, ki jih bomo poleti gledali na svetovnem prvenstvu v Južni Afriki. A povsem preprost načrt ni predvideval navala, ki smo ga doživeli v lokalu v lasti Žige Födransperga - Fedra.
-
11. 3. 2010 | Mladina 10 | Družba
Roman Kuhar: »Pravi moški niti nočem biti«
> Že konec 90. let se je kazal trend normalizacije homoseksualnosti, vendar če pomislim na zadnji Cukjatijev nastop v državnem zboru, bo moja teza zelo hitro padla. Medikalizacija in vprašanje, ali je homoseksualnost bolezen, sta značilna za 70. leta. Že v zgodnjih 80. letih tega v medijih ni bilo več. No, imamo pa leto 2010 in razlage, kako homoseksualnost na stara leta izzveni.
-
»S predlogom družinskega zakonika posodabljamo več kot 30 let staro družinsko zakonodajo in jo urejamo v skladu z zahtevami časa in prostora.« Tako je v torek v državnem zboru začel prvo razpravo o Družinskem zakoniku minister za delo, družino in socialne zadeve, Ivan Svetlik. Sedemurno razpravo, ki se je zvečer končala z zadostnim številom glasov poslancev, da gre zakonik v nadaljnjo obravnavo, je v...
