6. 5. 2010 | Mladina 18
Sto evrov za skodelico
Zrnje najdražje kave na svetu, katere kilogram stane tudi do tisoč evrov, pridelovalci izbrskajo iz iztrebkov cibetovk, ki prebavijo le meso ploda, ne pa tudi semena
Da si v času, ko je ogromno ljudi v želji po daljšem in kakovostnejšem življenju že zdavnaj nehalo kaditi, uživati alkohol in »škodljive« živalske maščobe, si iz TV-prodajne ponudbe omislilo vse mogoče mučilne naprave, da bi se gibalo vsaj zapovedanih nekaj minut na dan, hkrati pa začelo goltati najbolj nemogoče, pogosto nepreverjene in odvratne prehranske dodatke, sploh še kdo upa vsako jutro piti »strupeni«, s skoraj osemsto kemijskimi spojinami nabiti neugledni temnorjavi zvarek, kavo, in pri tem še brezskrbno uživati, je pravzaprav neverjetno. Vse bolj nejeverni »osveščeni« potrošniki že na embalaži vsakega jogurta prebirajo sestavine, s televizijskimi reklamami jih prepričujejo, da je neki jogurt edinstven, saj vsebuje nekakšne čudežne kulture, ki naj bi preprečevale napihnjenost, a vendar se kavi, čeprav se znanosti še ni uspelo zediniti glede njenih morebitnih negativnih ali zdravilnih učinkov, odpove le malokdo, nihče se tudi ne vpraša, koliko 2-metoksi-3-izobutilpirazina vsebuje njegov jutranji odmerek. Skoraj po vsem svetu zjutraj iz stanovanj, pisarn in bistrojev diši po kavi, nekateri brez jutranje skodelice kave sploh ne znajo začeti dneva. V marsikaterem slovenskem domu si ne znajo zamisliti drugačne kave, kot je turška, v Veliki Britaniji si doma pripravljajo večinoma infuzijsko »filtersko kavo«, v ZDA pa se v Starbuckovih kavarnah na vsakem vogalu oskrbujejo z ogromnimi količinami ogabnih kavnih napitkov. Nobena skrivnost ni, da neverjetno zanič kavo pijejo tudi Nemci in Avstrijci, za največje mojstre priprave kave v Evropi pa upravičeno veljajo Italijani, čeprav se po podatkih Organizacije Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo po dnevni količini zaužitega kofeina iz kave na prebivalca uvrščajo šele na dvanajsto mesto. Na tej lestvici močno vodijo Švedi, Norvežani, Nizozemci in Danci, pred naše zahodne sosede se uvrščajo tudi Finci, Švicarji, Nemci, Avstrijci in Francozi, celo Avstralci in prebivalci Nikaragve. Presenetljivo malo kave spijejo v Rusiji, na Kitajskem in v Indiji ter na afriški celini, največje presenečenje je nedvomno Brazilija, kjer je pri kakih 300 tisoč zasebnih pridelovalcih kave zaposlenih skoraj 3 milijone delavcev, pridelajo je dobra dva milijona ton in pol na leto, tako da ima Brazilija med svetovnimi proizvajalci 35-odstotni delež, njeni prebivalci pa spijejo najmanj kave v vsej Južni Ameriki in kar petkrat manj kot Italijani.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.