6. 5. 2010 | Mladina 18 | Politika
Kompromis na račun istospolno usmerjenih?
Bo koalicija popustila pod pritiski in onemogočila istospolnim parom posvojitev otrok, ki niso biološki otroci nobenega od partnerjev?
Člani Civilne iniciative za družino in pravice otrok, ki nasprotuje izenačitvi zakonske in istospolne zveze ter posvojitvam s strani istospolno usmerjenih
© Tamino Petelinšek/sta
Dolgih osem ur je trajala torkova razprava, s katero se je parlamentarni odbor za delo, družino, socialne zadeve in invalide lotil druge obravnave predloga družinskega zakonika. In dolgih osem ur se je razprava vrtela okrog ene same točke - prvega člena družinskega zakonika. Zakaj ravno okrog prvega člena?
Ker si vse družine pri nas očitno ne zaslužijo, da bi bile enakopravne. Družinski zakonik naj bi na novo uredil družinsko politiko pri nas, to pomeni, da bo med drugim omogočil boljšo zaščito otrok in krajše roke za reševanje družinskih postopkov, njegov prvi člen pa prinaša novo definicijo družine. Če smo natančni: definicija ne prinaša ničesar novega, temveč le formalno priznava družine, ki jih ne sestavljata le mama in oče s svojimi biološkimi otroki. Takšne, netradicionalne družine obstajajo že zdaj in jih je vse več, a zaradi zastarele zakonodaje formalno niso priznane. Med njimi so tudi istospolne družine. In prav te so vse od jeseni, odkar je ministrstvo za delo javnosti prvič predstavilo družinski zakonik, na tnalu. Ker istospolno usmerjeni menda ne bi smeli skleniti zakonske zveze na enak način kot heterospolno usmerjeni. In ker istospolno usmerjeni menda ne bi smeli posvojiti otrok. Ustava resda prepoveduje diskriminacijo na podlagi spolne usmerjenosti. A ni prvič, da je ostala ta »podrobnost« pri nas prezrta.
Družinski zakonik ima sicer 302 člena in pred drugo obravnavo v pristojnem parlamentarnem odboru je bilo vloženih več kot 170 dopolnil. Toliko jih je bilo spisanih tudi zato, ker je parlamentarna zakonodajno-pravna služba ugotovila, da številni členi zakonika niso dovolj dobro usklajeni s preostalo zakonodajo. Res pa je, da se nobena od pripomb ni nanašala na novosti, ki so v javnosti obveljale za »ključne«, torej na definicijo družine ter poroke istospolno usmerjenih in posvojitve v takih skupnostih. Kljub številnim dopolnilom se torkova razprava niti po osmih urah ni premaknila z mrtve točke. Poslanci so obdelali le prvi člen zakonika. Naslednji dan so v štiriurni razpravi obdelali še njegov drugi člen. To pa je tudi vse. Poslanci koalicije so zakonik ves ta čas zagovarjali. Poslanci opozicije so bili proti. Povabljeni strokovnjaki, ki so ponovno navajali raziskave, ki dokazujejo, da med otroki, odraščajočimi v heterospolnih in istospolnih partnerskih skupnostih, ni razlik, so bili za. Cerkev in njeni odvodi, katerih ključna mantra je, da je edina naravna družina tista z moškim in žensko, so bili proti. Poslanec SDS France Cukjati je ob tem opozoril, da predstavnik cerkve vendarle predstavlja mnenje 58 odstotkov Slovenk in Slovencev in ne, kot je dodal, mnenja zgolj 30 istospolnih partnerskih skupnosti, kolikor se jih je pri nas odločilo zvezo potrditi s sedaj mogočo registracijo. Ljubo Germič (LDS) pa ga je popravil, naj ne posplošuje, saj tudi njegovi starši sodijo med tistih 58 odstotkov kristjanov, a se s stališčem RKC prav nič ne strinjajo. Vračanje udarcev se je nato nadaljevalo, razpravo pa je še najbolje povzel nepovezani poslanec Vili Rezman, ki je družinski zakonik pomotoma prekrstil v kazenski zakonik. Lapsus ni bil daleč od resnice, saj je bila razprava res kazen. Če že ne za vse gledalce parlamentarnega kanala, pa vsaj za istospolno usmerjene, ki so morali spet poslušati žaljivke na svoj račun.
Kolikokrat se bodo morali člani odbora sestati, da bodo obravnavali vseh 170 dopolnil, ni jasno. Je pa očitno, da si je opozicija, ki zakoniku nasprotuje, izbrala strategijo zavlačevanja. Še bistveno bolj skrb zbujajoče je, da naj bi številni pritiski nasprotnikov zakonika prišli do živega tudi koaliciji. Po kuloarjih kroži novica, da naj bi se ta pripravljala, da iz zakonika umakne eno od določil, ki dajejo več pravic istospolno usmerjenim, a sprožajo največ polemik. Na ministrstvu za delo so prejšnji teden postregli z odgovorom, ki je bil glede na njihove dosedanje odločne javne nastope nadvse presenetljiv. Sporočili so, da se bo po obravnavi zakonika v pristojnem parlamentarnem odboru pač »oblikovalo morebitno besedilo amandmajev, če bo takšna politična volja«. Je bila to že napoved popuščanja? Navsezadnje je to, da se spremembe pripravljajo, te dni potrdilo več virov. Določilo, ki bi ga bila koalicija pripravljena žrtvovati, naj bi se nanašalo na posvojitev otrok, do katere naj bi bili upravičeni tudi istospolni pari. Posvojitev bi dovolili le tistim parom, kjer je eden od partnerjev otrokov biološki starš, onemogočili pa bi jo istospolnim parom, kjer nobeden od partnerjev ni otrokov biološki starš. O tem naj bi se poslanci že pogovarjali s premierom Pahorjem, dopolnilo pa za zdaj še ni spisano.
Nekateri koalicijski poslanci pravijo, da bi takšen »majhen« korak nazaj lahko rešil preostali družinski zakonik, ki pomeni veliko izboljšavo družinske zakonodaje. Rešil naj bi jih predvsem referenduma, s katerim grozijo nasprotniki. Pahor je v zadnjem času nekajkrat že popustil političnim tekmecem, najočitneje takrat, ko je omogočil Barbari Brezigar, da je ostala vodja tožilstva, in se zapletel v spor s koalicijsko partnerico LDS, a pri človekovih pravicah se zdi takšno popuščanje in trgovanje s političnimi glasovi najmanj nedopustno. Še posebno zato, ker so snovalci zakona že v izhodišču javno napovedali popolno izenačitev pravic istospolno usmerjenih s pravicami heterospolnih, in pri takšnih odkritih obljubah je še tako »majhen« korak nazaj popolna sramota.
Strokovnjak za gejevske in lezbične študije, sociolog dr. Roman Kuhar, ki ob raziskovalnem delu na Mirovnem inštitutu predava tudi na ljubljanski filozofski fakulteti, pravi, da je bilo takšno popuščanje ves čas v igri. »S tem, ko je bila ves čas v zraku ta možnost, so naši 'nasprotniki', če jih lahko tako imenujem, prišli bližje v smislu, da se zdaj večina strinja vsaj s tem, da bi tistim otrokom, ki že zdaj živijo v istospolnih skupnostih, omogočili, da jih posvoji tisti od partnerjev, ki ni njegov biološki starš. O skupni posvojitvi pa še vedno ne želijo niti slišati. S tem rangirajo družine na boljše in slabše, takšno ločevanje pa je v demokratični družbi zelo sporno.« In če bi se koalicija vseeno odločila za omenjeni kompromis? Kuhar dvomi, da bi zakonodajno-pravna služba državnega zbora takšno rešitev sploh dovolila. V tem primeru bi namreč nekateri istospolno usmerjeni lahko postali starši, drugi pa ne. Kljub temu pa dvomi, da je to res edina ovira na poti do sprejetja družinskega zakonika, in bi jo, če bi bila taka rešitev sprejeta, zagotovo izpodbijali na ustavnem sodišču.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.