22. 6. 2010 | Mladina 21 | Kultura
Vzhodnoafriška stara šola
Etiopski pevski paket na Drugi godbi
Mahmoud Ahmed je popoln pevski obvladač, ki z markantnim glasom skoraj hipnotizira.
© Miha Fras
Vsaj bežni poznavalci prodorne kompilacijske serije Ethiopiques, ki izhaja nekje od konca 90. let in ki ponuja natančen vpogled v neverjetno bogato glasbeno ustvarjalno obdobje 60. in 70. let Etiopije “poznega” Selassiejevega časa, smo z navdušenjem pozdravili prihod dveh resničnih legend ethio jazza in ethio funka na letošnjo Drugo godbo. Mahmoud Ahmed in Alemayehu Eshete sta verjetno najbolj znana še dejavna vokalista scene Adis Abebe izpred štiridesetih let, do izida omenjene zbirke pa sta bila predvsem zaradi trdega vojaškega režima zunaj meja svoje domovine dokaj neznana.
Po povsem nabiti sredini otvoritvi Druge godbe s portugalsko pevko fada Marizo je bila v Križankah na četrtkovem koncertu precej drugačna slika, dogodek pa se je začel z nastopom inuitske pevke Tanye Tagaq, ki je postregla s pestro tehniko pevskega izražanja in močno procesirano in zankano spremljavo bobnarja in violinista. Nekateri deli so bili izjemno polni in masivni, šepala pa je sama dinamika. Za Kanadčanko je na oder prišel bretonski bend Badume, ki spremlja etiopska veterana na njunih turnejah že približno dve leti. Publiko je ogrel njihov pevec, mi pa smo se praskali po glavah ob skoraj sobni jakosti zvoka. Potem je bil na vrsti Eshete, ki je z značilnim slogom blaznega tonskega preskakovanja odpel in odplesal precej pester, zabavno energičen in dinamičen set, med plesne komade hitrejšega tempa pa stisnil le eno balado. Na programu so bile predelave starejšega materiala, nekateri deli, ki so bili že precej daleč od klasičnega zvoka ethio jazza in bližje popu drugih godb, pa so delovali (pre)mehko.
Daljši nastop je imel Mahmoud Ahmed, popoln pevski obvladač, ki nas je z markantnim glasom skoraj hipnotiziral, igrali pa so zgolj njegov starejši, klasičen repertoar s “hitom” Ere Mela Mela vred. Stari maček si je vzel čas in bil povsem zbran in suveren, komadi so bili dolgi, a nerazvlečeni. Ahmed in Eshete sta skupaj na kratko zapela šele na koncu koncerta, ko so bili stoli v avditoriju skoraj popolnoma prazni - nestrpneži so odšli domov, vztrajneži pa so se preselili naprej, na “plesišče”.
Spremljava skupine Badume je delovala izjemno natančno in uigrano, a žal brez kančka ostrine, manjkala sta zrnatost in občasni šus. Seveda ni bilo pričakovati specifičnega, žmohtnega in rahlo razglašenega zvoka starih posnetkov ethio jazza, a vseeno je tako kot pri vseh retro žanrih tudi tu narava zvoka izjemno pomembna in brez “žlahtnosti” je umanjkala pomembna dimenzija, ni pa bilo tudi kakšne resnejše odrske prezence.
Vseeno smo v Križankah poslušali učni uri dveh osupljivih glasov presenetljivo različnih slogov. Hkrati je bila to ena redkih priložnosti v živo preveriti dva izmed pionirjev v zadnjem času vse bolj popularnega žanra ethio jazza. In naslednja priložnost prihaja z Mulatujem Astatkejem že v začetku julija, prav tako v Križanke!
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.