22. 6. 2010 | Mladina 21 | Kultura
Sezona proslav
Kako je Pahor na odru pustil liter potu
Lojze in Borut na odru
© Borut Krajnc
Če ne bi ob nedeljah na POP TV izvajali parade vseh slovenskih brezdelnežev, ki bi radi zasloveli s svojimi včasih res trapastimi domislicami, bi se nam že počasi zazdelo, da na slovenskih kanalih gledamo samo še proslave. Po tisti pomašni kmečko-telovadniški proslavi, ki jo je opozicija uprizorila prejšnjo nedeljo, nas je ta ponedeljek presenetila prava državna proslava ob 20. obletnici prve demokratično izvoljene vlade. Da bo jasno: ta proslava se ni zgodila pod košarkaškim košem, temveč v Cankarjevem domu, tako kot se spodobi. Z vsem razbohotenim cvetjem in visokimi gosti vred.
Na odru sta skupaj nastopila Lojze Peterle kot premier prve demokratično izvoljene vlade in Borut Pahor kot premier zadnje demokratično izvoljene vlade. Priznamo, da se nam je ideja, da bosta na odru ves čas oba hkrati, zdela nekoliko hecna, saj je spominjala na postavitev na kakšni slavnostni večerji, kjer govorci nato izmenično pokajo vice. No, tudi Lojze in Borut sta poskušala biti vsaj malo šaljiva: Lojze je pred začetkom govora prebral SMS-sporočilo, ki je bilo, mimogrede, tako osladno, da ga je lahko prejel le od svoje žene ali otrok. Ali morda ljubice, vendar se kaj takšnega seveda ne spodobi namigovati. Zdelo se je celo, da je bil Peterletov tokratni govor elegantnejši od tistega nedavnega v telovadnici, čeprav je vsebinsko pokril vse teme, ki dandanes motijo slovensko desnico. Da, tudi Titovo cesto je omenil.
Po končanem govoru, kjer se je seveda zahvalil sedanjemu premieru za tako lepo prireditev, je besedo predal že dodobra razmočenemu Pahorju. Ta se je sicer pošalil, da je za nekatere stvari pripravljen žrtvovati še zadnjo kapljo potu, a zdelo se je, da mu potu ponovno ne bo zmanjkalo. Pahor se je pod lučmi Cankarjevega doma potil kot že dolgo ne, morda celo bolj kot v tisti predvolilni oddaji na POP TV. Med hvaljenjem slovenske zgodovine in vseh priložnosti ter neposrednega sklicevanja na zraven stoječega Lojzeta, ki ga je ves čas tikal, se je brisal in brisal, včasih z robčkom, včasih kar z dlanjo, a potu ni bilo videti konca. Za nameček se je zdelo, da Pahor zelo površno izgovarja svoje r-je, zato smo se bali, da nam sredi visokoletečih besed o Sloveniji, Parizu in OECD-ju ne bi omedlel.
Pa se je zmazal in oder prepustil združenemu orkestru Kresal-Jelušič, ki je ob pomoči pevskega zbora tudi na tej proslavi zapel Ipavčevo Slovenec sem. Spet je recitiral Tone Kuntner, le osivelega Romana Končarja je na mestu vznesenega povezovalca prireditve zamenjala Bernarda Žarn.
V umetniškem programu nam je bila všeč pesem Nekoč se bova srečala, ko je v ospredje stopil uniformirani Matjaž Mrak in prepeval s takšno radostjo, da je še dirigent začel migati z boki levo in desno. Verjetno mu je sledil tudi marsikdo pred ekranom ali pa v dvorani. Pa vendar, res potrebujemo vse te proslave in njihove TV-prenose?
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.