3. 6. 2010 | Mladina 22 | Družba
Uniforma z navdihom
Zaradi modnega eksperimenta The Uniform Project se bo lahko šolalo najmanj 260 otrok iz indijskih slumov
© The Uniform Project
Začelo in končalo se je z malo črno oblekico, ki jo je Američanka indijskega rodu Sheena Matheiken nosila čisto vsak dan. Ne glede na letni čas, ne glede na vročino ali mraz in ne glede na to, v kateri del sveta se je napotila. No, da bi se izognila vsakodnevnemu pranju, je bilo oblekic s kratkimi rokavi in gumbi sedem. A bile so identične in eno od njih je vse leto nosila čisto vsak dan, od lanskega 1. maja do letošnjega 30. aprila. Čeprav bi se 365 dni, ki jih je potrebovala, da udejanji projekt The Uniform Project v skladu z njegovim imenom, lahko izteklo precej uniformirano, monotono in dolgočasno, je bil rezultat ravno nasproten. Kombinacije, ki jih je vsak dan obeležila s fotografijo na spletni strani http://www.theuniformproject.com/, so bile presenetljivo barvite, šik, odštekane, predvsem pa vedno znova v navdih drugim.
Kaj je torej Sheena počela z eno in isto oblekico, pravzaprav bombažno tuniko, ki sta jo lani na podlagi ene njenih že dotlej najljubših oblek zasnovali skupaj z modno oblikovalko Elizo Starbuck? Že drugi dan jo je dopolnila s sivim klobučkom, z modrimi žabami in belimi dokolenkami. In čisto za konec še z modrimi čevlji z visoko peto, ki jih je našla na eBayu. Tretji dan si je poleg črne oblekice nadela belo majico z dolgimi rokavi, opečnat brezrokavnik in modre žabe. 247. dan je bil roza. Pod črno oblekico je oblekla črno bluzo, podarjene roza žabe s črnimi rožami in roza čevlje z visokimi petami. 257. dan je bil spet pisan. Prek črne oblekice je zavezala podarjeni svileni zeleno-modri šal, oblekla je modre pajkice z zarezami in si nataknila zlate podarjene balerinke. In tako naprej ...
Oblekico je kakšen dan kombinirala z ozkimi ali širokimi hlačami, kakšen drug dan s še kakšnim kratkim ali dolgim krilom, pa z majicami, puloverji, bluzami, jopicami, pisanimi šali, žabami in nogavicami, čevlji s peto ali brez nje ali pa kar s supergami, s klobuki, recikliranim nakitom ... Včasih je oblekla kar vse skupaj, pač odvisno od jutranjega navdiha. Kot zatrjuje, namreč kombinacij praviloma ni pripravljala vnaprej. Včasih pa je ideje črpala tudi iz aktualnih dogodkov. Na 57. dan, dan po smrti Michaela Jacksona, si je namenoma nataknila klobuk in belo rokavico, kakršne je nosil tudi sam. Na 354. dan pa je zaradi izbruha islandskega vulkana v svoji dnevni opravi pozirala pred plakatom, na katerem je bil velikan, ki je ohromil letalski promet nad Evropo. Večino oblačil in modnih dodatkov so ji podarili do okolja prijazni modni oblikovalci, trgovine s starinskimi ali rabljenimi oblačili ali pa so ji jih po pošti poslali neznanci, ki so spremljali njen projekt.
Sheena vsega tega seveda ni počela kar tako. Projekta se je po eni strani lotila zato, da bi opozorila, da proizvodnja tekstila obremenjuje okolje, če ne zaradi drugega, že zaradi herbicidov in pesticidov, s katerimi škropijo rastline, iz katerih pridelujejo oblačila. Obenem pa kupujemo preveč oblačil in zanje tudi porabimo preveč. In ker si marsikdo v teh recesijskih časih še toliko težje privošči vedno nove kose oblačil, bi morali bolj ceniti in reciklirati vsebino lastnih omar. »Vse je seveda odvisno od tega, kje živite, a čudovite stare ali rabljene kose je možno najti v trgovinah ali pa na internetu. eBay je eden najboljših virov. Predmeti so uporabni in pogosto edinstveni, kar je boljše od množičnih proizvodov. Zakaj ne bi uporabljali nekaj, kar že obstaja na našem planetu in je v odličnem stanju?« je v teh dneh povedala za CNN.
Če je bil prvi razlog, zaradi katerega je začela The Uniform Project, trajnostni, je bil drugi dobrodelni. Sheena je šolska leta preživela v Indiji, kjer trenutno šole ne obiskuje kar 7,5 milijona otrok, 80 odstotkov učencev pa šolanje konča pred končanim 10. razredom. Prav zato, ker ji njena lastna šolska leta še vedno najbolj simbolizira šolska uniforma, si je za leto dni sploh nadela lastno uniformo, nato pa se je povezala z neprofitno organizacijo The Akanksha Foundation, ki omogoča šolanje otrokom iz revnih indijskih slumov. Za vsakega šolajočega se otroka potrebujejo 360 dolarjev, kolikor jih v povprečju zanje nameni tudi država, in navdušenci nad The Uniform Project so v dobrem letu dni zanje zbrali skoraj 100.000 dolarjev dobrodelnih prispevkov. To pomeni, da so za zdaj omogočili šolanje več kot 260 otrokom. Kljub temu da se je projekt medtem končal, zbiranje sredstev še vedno traja in se bo, kot kaže, nadaljevalo tudi v prihodnje, saj je že v pripravi naslednji projekt.
Sheena seveda še zdaleč ni prva, ki se je lotila oblačenja s konceptom, je pa njen projekt kljub temu navdihnil mnoge, zlasti ženske, po vsem svetu, da so začele tudi same razmišljati podobno. Skupaj z Elizo se vse večjemu povpraševanju po njuni črni oblekici za zdaj še upirata, saj nista naklonjeni množični proizvodnji, podpirata pa gospe iz Brazilije, Rusije, Ugande in Avstralije, ki so začele po njunem vzoru zbirati denar za šolanje tamkajšnjih otrok. Oglasila se jima je tudi neka nosečnica, ki se je odločila, da bo devet mesecev nosila le malo črno oblekico in da bo denar, ki bi ga sicer namenila za nosečniška oblačila, prispevala ameriški dobrodelni organizaciji March of Dimes, ki se zavzema za izboljšanje zdravja otrok. Nekatere navdihnjene opazovalke pa so se projekt odločile posnemati že zato, da jim zjutraj ne bi bilo treba pretirano razmišljati, kaj obleči. In zanimivo je, da vse za osnovo sploh niso izbrale male črne oblekice. Nekaterim je postala izhodišče kar navadna bela majica.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.