17. 6. 2010 | Mladina 24
Dober dan za ustavno demokracijo
Po letih političnih in pravnih interpretacij je končno napočil čas za izbrisane
Generalni sekretar ustavnega sodišča Erik Kerševan izroča odločbo ustavnega sodišča ministrici za notranje zadeve Katarini Kresal
© Borut Peterlin
»Na tak dan sem hvaležen, da živim v ustavni demokraciji,« so bile prve besede donedavnega državnega sekretarja na ministrstvu za notranje zadeve mag. Gorana Klemenčiča po razglasitvi odločbe ustavnega sodišča o predlaganem referendumu o zadnji noveli zakona o izbrisanih. Kadarkoli doslej so namreč ustavni sodniki odločali o usodi izbrisanih, so jim pritrdili, a nikoli nekako niso upali iti do konca. Njihove odločbe niso bile ekstenzivne, nekatera vprašanja so ostala brez odgovorov ali vsaj brez pritrdilnih. Tokrat so bili odločnejši. V svoji zadnji odločbi na temo izbrisanih so potrdili vse svoje pretekle odločbe, novela zakona, ki so jo spisali na notranjem ministrstvu v aktualnem mandatu, pa po njihovem mnenju »na ustavnoskladen način odpravlja protiustavnost, ugotovljeno v odločbi št. U-I-246/02, in sicer da je treba osebam, izbrisanim iz registra stalnega prebivalstva, stalno prebivanje priznati za nazaj, če izpolnjujejo pogoj dejanskega prebivanja v Sloveniji«.
Poleg odziva Klemenčiča, ki velja za očeta novele Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o urejanju statusa državljanov drugih držav naslednic nekdanje SFRJ v Republiki Sloveniji, pa so odločbi sledili tudi številni drugi vzneseni odzivi. Ministrica za notranje zadeve Katarina Kresal je med drugim dejala, da se »z današnjim dnem zaključuje jara kača neznosne politične manipulacije in bitja strankarskih bojev na plečih nič krivih ljudi, ki jim je mlada država, v kateri so dolga leta živeli, delali in jo soustvarjali, obrnila hrbet in jih čez noč porinila v brezpravni položaj«. Amnesty International Slovenije, Civilna iniciativa izbrisanih aktivistov in Mirovni inštitut pa so spisali skupno izjavo, v kateri odločbo ustavnega sodišča vidijo kot »pomembno sporočilo, da je referendum o človekovih pravicah nedovoljen«. In da je takšna odločitev v tako pomembnem primeru lahko povod, da se »oblasti in javnost pričnejo zavedati, da o pravicah manjšine ne more in ne sme odločati večina«. Predsednik državnega zbora Pavel Gantar pa se je izbrisanim celo javno opravičil.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.