5. 8. 2010 | Mladina 31 | Kultura
Pribežališče drugačnih
Končal se je 11. kreativni tabor Sajeta
Zvezdniški intermezzo: Rambo Amadeus
© Maruša Bertoncelj
Poleti se koncertno dogajanje iz prestolnice umakne na številne, skozi prizmo glasbe in publike jasno profilirane podeželske festivale, ki z večdnevno (ob)glasbeno animacijo v idiličnem okolju ponudijo povsem spodobno dopustniško izkušnjo. Ena bolj priljubljenih koncertnih lokacij je Sotočje pri Tolminu, kjer konec julija že tradicionalno uspeva kreativni tabor Sajeta, ki je postal priljubljeno pribežališče prožnih ušes. Sajeta je s svojim glasbenim programom tudi letos upravičila sloves enega najbolj eklektičnih festivalov v Podalpju, kar bi se logično razumelo, da v teoriji nagovarja zelo širok spekter poslušalcev. Toda v primeru Sajete ta logika odpove. Tabor kljub pestri ponudbi paradoksalno ostaja razmeroma obroben, dasiravno se na zvezdniških koncertih (letos Rambo Amadeus) zbere spodobna množica lokalnih veseljaških sil, ljubljanske alter srenje, glasbenikov in bolj ali manj naključnih turistov. Je Sajeta morda le dobro varovana skrivnost? Kakorkoli že, vsakoletne povratnike privlači prav njena butičnost, pa seveda predispozicija za druženje pripadnikov najrazličnejših subkultur, ali še raje pripadnostno izmuzljivih posameznikov. Zdi se, da se glasbena odprtost festivala zrcali v neobremenjenem, prijetnem razpoloženju, predvsem pa v udeležencih samih. Na Sajeti se ni treba pretvarjati. Si preprosto to, kar si, in nihče te ne sodi.
Letos so sluhovode razgibavali nekoliko manj atraktivni glasbeniki, toda kljub majhnemu finančnemu vložku je organizatorjem ponovno uspelo sestaviti zanimiv, razgiban program. V uvodnih dneh je strune svojega kontrabasa tresel priznani domači kreativec Tomaž Grom, priložnost pa so dobili tudi ameriški avant-rockovski trio Zs, povratnik Richard Pinhas in drugi. V nadaljevanju velja izpostaviti še hrvaško-italijansko avant-rockovsko navezo East Rodeo in že omenjenega črnogorskega mega carja. Zadnji dan smo najprej slišali intenzivno ropotanje udeležencev tolkalno-bobnarske delavnice, potem pa je svoje mešalke, ritem mašine, sintetizatorje in računalnike pognala domača formacija Ago Tela. Uvod v njen set sta po newageevsko pokvarila gostujoča kitarist Matej Magajna in klaviaturist Peter Mihelič, zato sta v nadaljevanju pobudo prevzela Octex in Dojaja, ki sta sestavila presenetljivo dinamičen set na sledi elektronskih plesnih muzik. Popoln kontrast in duhovito, zabavno slovo pa je v zaključku v slogu Toma Waitsa pritisnila še novosadska zasedba Keckec & Acid Folk Orchestra.
Sajeta si je nedvomno utrdila pozicijo enega najzanimivejših domačih glasbenih festivalov in lepo bi bilo, če bi v prihodnjih letih na njenem odru uzrli kakšnega “zvezdnika” več. Toda po drugi strani bi tak angažma lahko postal nastavek za potrošniško enoumje, s tem pa bi ogrozili Sajeto, kot jo poznamo in imamo radi. Naj kar ostane taka, kot je.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.