Prevelik optimizem

Strojegradnja, ključna panoga nemške industrije, je v prvih šestih mesecih letos imela v primerjavi z enakim obdobjem lani za 32 odstotkov več naročil. Domače povpraševanje se je v enakem obdobju povečalo za 27 odstotkov, tuje povpraševanje za 34 odstotkov. Samo junija so nemška podjetja s področja strojegradnje imela za 67 odstotkov več naročil kot v enakem obdobju lani, ugotavljajo v panožnem združenju. Naročila in povpraševanje rastejo tako velikim kot srednjim podjetjem. Ti podatki so pomembni zato, ker nemška industrija velja za motor gospodarstva v evroobmočju.
In strojegradnja je dobaviteljica številnim ključnim industrijam, med njimi je ena najbolj pomembnih avtomobilska. Ta je ena ključnih panog tudi v slovenski industriji. V Sloveniji je od avtomobilske industrije po podatkih gospodarske zbornice odvisnih 150 tisoč delovnih mest. S to industrijo je povezanih deset gospodarskih panog. Avtomobile izdeluje le novomeški Revoz, preostala podjetja so dobavitelji avtomobilskim podjetjem in njihovi podizvajalci.
Slovenski dobavitelji avtomobilski industriji, ki so med drugim močno navezani prav na nemške odjemalce, so vključeni v avtomobilski grozd (ACS). Med njimi so Cimos, Domel, Eti, Gorenje Orodjarna, Helios Tblus, Hidria AET, Hidria Rotomatika, pet podjetij Iskra, Hella Saturnus, Johnson Controls - NTU, Kovinoplastika, Kolektor Liv, Prevent, Riko, Štore Steel, Talum, Unior ... Vsa ta podjetja imajo svoje dobavitelje surovin in polizdelkov. Če imajo dobavitelji in podizvajalci manj naročil, imajo manj dela tudi avtoprevozniki, ki dostavljajo surovine in polizdelke, hkrati pa vozijo avtomobilske dele in opremo do proizvajalcev avtomobilov. Manj je tudi prevozov novih avtomobilov, za slovenski trg pa tudi za tuje naročnike iz Luke Koper in vanjo, manj je prevozov za Slovenske železnice. Toda tudi evropsko avtomobilsko industrijo čaka resno prestrukturiranje, kar pomeni, da svojim dobaviteljem in podizvajalcem dolgoročno ne zagotavlja posla in gospodarske rasti.

Navidezni konec

V nemškem združenju strojegradnje opozarjajo, da so visoke stopnje rasti v precejšnji meri tudi posledica nizkih vrednosti v primerljivem lanskem obdobju, junij je bil recimo eden najslabših mesecev v letu 2009. Kar dve tretjini izdelkov, ki jih proizvedejo nemška podjetja s področja strojegradnje, gre v izvoz. Lani je ta panoga v Nemčiji ustvarila za 160 milijard evrov prihodka in zaposlovala milijon ljudi.
Spodbudni niso samo podatki o rasti naročil in povpraševanja v strojegradnji, pričakovanja nemške industrije nasploh so se julija nadpovprečno povečala. Toda Norbert Irsch, glavni ekonomist bančne skupine KfW, ki je skupaj z inštitutom IFO naredila anketo, opozarja, da ti podatki tudi kažejo, da se je ohladitev konjunkture premaknila v drugo polovico leta.
Kot je pokazala anketa med 3000 podjetji, je dvig naročil in povpraševanja nemških podjetij močno izboljšal tudi pričakovanja gospodarstva v evroobmočju, čeprav je rast v drugih državah bistveno nižja kot v Nemčiji. Ne glede na to so rast proizvodnje julija spet zabeležili v Italiji in Španiji, ki sodita med bolj problematične članice evroobmočja, zlasti zaradi visokega javnega dolga oziroma proračunskega primanjkljaja. Manj zadovoljni so Francozi, Nizozemci, Irci in Avstrijci, kjer je bila julijska rast proizvodnje nižja od pričakovane. Grčija pa je edina članica evroobmočja, kjer so industrijska podjetja julija naredila manj kot junija.
Zaradi rasti proizvodnje so podjetja spet začela povečevati število zaposlenih. Ta rast je bila največja po maju 2008. Toda omejena je le na Nemčijo, Nizozemsko in Italijo, Španci in Irci so zadovoljni, da je julija izgubilo službo manj ljudi kot junija. V Franciji in Grčiji pa je julija izgubilo službo več ljudi kot junija. Kljub pospešeni gospodarski rasti v evroobmočju v spomladanskih mesecih letos izvedenci za jesen napovedujejo njeno upočasnitev.
Ameriški ekonomist Nouriel Roubini, ki je leta 2006 napovedal sedanjo finančno in gospodarsko krizo, v svojem članku za Project Syndicate piše, da je gospodarstvo na globalni ravni po recesiji v letih 2008 in 2009 raslo fiktivno zaradi velikih fiskalnih in monetarnih spodbud, ki so jih vlade po svetu sprejemale v okviru konjunkturnih svežnjev. Še bolj skrb zbujajoče je, da se vlade glavnih razlogov, ki so pripeljali do sedanje finančne in gospodarske krize, sploh še lotile niso. Zato je zasebni sektor (banke, gospodinjstva, podjetja) še vedno preveč zadolžen. Poleg tega je zdaj prezadolžen tudi javni sektor, saj so zasebniki, zlasti lastniki bank, izgube, ki so jih povzročili, delili z davkoplačevalci.
Države, ki so v preteklosti preveč trošile, to so zlasti ZDA, Velika Britanija, Grčija, Španija, morajo zdaj varčevati, ker morajo zmanjšati zadolženost. Zato manj trošijo in manj uvažajo. A hkrati države, ki so preveč varčevale, to so zlasti Kitajska, Nemčija in azijske hitro rastoče države, ne trošijo dovolj, da bi lahko nadomestile izpad držav, ki morajo varčevati in zato trošiti in investirati manj. Zaradi tega bo globalna rast bistveno nižja in šibkejša, kot bi morala biti. Zato se bo upočasnitev gospodarske rasti na globalni ravni v drugem četrtletju letos v drugem polletju še bolj zmanjšala. Učinki fiskalnih spodbud bodo takrat v večini držav povsem ukinjeni. Nouriel Roubini za glavna svetovna gospodarstva zato napoveduje okrevanje v obliki črke U, kar pomeni dolgotrajno okrevanje, če se bodo padcu v obliki W oziroma dvojni recesiji že izognila.

Izgubljeno desetletje

V ZDA je bila rast v prvi polovici leta že nižja od pričakovane (2,7 odstotka v prvem četrtletju in 2,2 odstotka v drugem četrtletju), v drugem polletju pa bo predvidoma dosegla le 1,5 odstotka in ta trend se bo nadaljeval tudi v letu 2011. To se bo dejansko odražalo kot recesija. Zaradi tega je pričakovati, da bo kongres zaradi rasti brezposelnosti, rasti proračunskega primanjkljaja in izgub bank moral sprejeti protekcionistične ukrepe proti Kitajski, kar bo seveda zaostrilo odnose med ZDA in Kitajsko.
Napoved za evroobmočje je še slabša. Tam bo konec leta gospodarska rast po Roubinijevi oceni blizu nič. Podražitev kapitala in povečanje tveganj bosta ovira za investicije in rast proizvodnje, izguba vrednosti evra bo sicer pomagala pri izvozu evropskih podjetij, ker bodo njihovo blago in njihove storitve cenejši, a ta učinek bo izničila manjša rast v ZDA, na Kitajskem in v hitro rastočih azijskih gospodarstvih. Zmanjšanje rasti v razvitih gospodarstvih in šibek evro bosta vplivala tudi na manjšo gospodarsko rast na Kitajskem.
Prav tako ni mogoče izključiti napada Izraela na Iran v prihodnjih 12 mesecih, kar bo povzročilo velik dvig cen nafte, to pa bo sprožilo enako recesijo, kot smo jo imeli poleti leta 2008. Hkrati pa politikom zmanjkuje orodij za ukrepanje zoper krizo. Zelo malo je še prostora za dodatne ukrepe za spodbude gospodarstvom v razvitih državah, možnosti za novo reševanje finančnih ustanov, ki so prevelike, da bi padle, so zaradi prezadolženosti držav tako rekoč izčrpane. »Zdaj ko iluzorne napovedi optimistov o kratki recesiji v obliki črke V izhlapevajo, razviti svet čaka dolgo okrevanje v obliki črke U, kar se v nekaterih primerih - evroobmočje, Japonska - utegne spremeniti skoraj v recesijo v obliki črke L. Težko se bo izogniti dvojni recesiji v obliki črke W,« pravi Roubini. »Dobro si pripnite varnostne pasove in se pripravite na vožnjo po cesti, na kateri je polno jam,« svetuje ugledni ameriški ekonomist.
Podobno meni tudi nekdanji glavni ekonomist Mednarodnega denarnega sklada Kenneth Rogoff. Po njegovi oceni evroobmočju in ZDA po zgledu Japonske grozi »izgubljeno desetletje«. Vlade so se po njegovih besedah preveč ukvarjale z vprašanjem, kako spodbuditi povpraševanje z monetarnimi in fiskalnimi spodbudami, vsak ekonomist pa ve, da je dolgoročno mogoče zagotoviti gospodarsko rast s povečanjem produktivnosti.
Za Evropo Rogoff navaja, da za njeno šibko rast v prihodnjih desetih letih enako kot v primeru Japonske in ZDA ne bo mogoče kriviti finančne krize. Kdor verjame, da Evropa potrebuje še več fiskalnih spodbud na podlagi keynesianske teorije, in se zato ne zmeni za zadolženost, je za Rogoffa paničen. Kar Evropa in ZDA zdaj potrebujejo, so ukrepi za spodbujanje rasti produktivnosti. Poskrbeti je treba za preprečevanje monopolov, izboljšati in poenostaviti je treba davčne sisteme. Politiki se morajo zavedati, da je od njih odvisno, ali se bodo ZDA in Evropa izognile izgubljenemu desetletju, ali bodo znali izvesti politiko, ki bo omogočila povečanje produktivnosti na dolgi rok in ne bodo zgolj z gasilskimi ukrepi kratkoročno gasili požar.
Ameriška administracija je pravkar spet posegla po novih administrativnih ukrepih za spodbujanje konjunkture. Zvezne rezerve (FED) so temeljno obrestno mero pustile na ravni od 0 do 0,25 odstotka, hkrati so napovedale nov ukrep: denar, ki se bo sprostil od poplačila že kupljenih vrednostnih papirjev, bodo vložile v nove državne obveznice. To pomeni, da bodo hipotekarna posojila in vrednostne papirje, s katerimi so preprečili popoln kolaps nepremičninskega trga, nadomestili z državnimi vrednostnimi papirji. Administracija v ZDA bo tako na papirju ohranila pomoč gospodarstvu na enaki ravni kot zdaj, konjunkturo v gospodarstvu pa bo še naprej spodbujala s tiskanjem novih dolarskih bankovcev.
To potrjuje napovedi Roubinija in Rogoffa, da je izboljšanje gospodarskih razmer v ZDA še daleč. ZDA so poleg Kitajske ključni trg za nemško gospodarstvo, Nemčija pa je ključni trg za evropsko gospodarstvo in tudi za slovensko gospodarstvo. To pomeni, da v prihodnjih mesecih slovensko gospodarstvo ne čakajo zgolj stečaji nekaterih na divje olastninjenih, finančno izčrpanih in neustrezno vodenih družb, ki so bile plen domačih kobilic, ampak tudi težave ključnih izvoznikov, ki pa bodo potegnili s seboj tudi številna majhna podjetja, ki so njihovi dobavitelji, poddobavitelji, podizvajalci, prevozniki, zanje opravljajo logistične storitve ...
Tudi v Sloveniji bo državljanom še kako prišel prav nasvet Nouriela Roubinija, da se je treba dobro pripeti z varnostnim pasom, ker bo cesta polna jam. Politiki pa seveda ne bi smeli preslišati opozorila Kennetha Rogoffa, da so oni tisti, ki morajo poskrbeti za gospodarsko okolje, ki podjetjem omogoča produktivnost, ki zagotavlja dolgoročno gospodarsko rast in trge za njihove izdelke in storitve.