Konec solidarnosti?

Slovaška, najmlajša članica skupine držav, ki imajo evro, se je uprla. Da Slovaki ne bodo pomagali prezadolženi Grčiji, je zmagovalna desnosredinska koalicija strank začela opozarjati že takoj po junijskih volitvah. Parlament je to odločitev podprl. Pomoč Grčiji zaradi »izstopa« Slovaške iz kluba solidarnih ni ogrožena, njen prispevek je dovolj majhen, da njen delež lahko po potrebi prevzamejo preostale države, med katerimi je tudi Slovenija. Je pa odločitev slovaškega parlamenta veliko pomembnejša za solidarnost v EU. Slovaki so s svojo zavrnitvijo pomoči Grčiji legalizirali pravilo, da si je mogoče premisliti in ne upoštevati dogovorov, sprejetih na vrhu EU, ki je najvišja raven odločanja v Uniji, brez ovinkov in trikov, kakor je bilo v EU v navadi do zdaj.
Pripravljenost za medsebojno pomoč je med državami članicami EU vse manjša, vse več odločitev je kompromisov brez prave vsebine, zato je bilo samo vprašanje časa, kdaj se bo katera od članic »opogumila« in naravnost povedala, da dogovora, s katerim je najprej soglašala in se zavezala, da ga bo upoštevala, nazadnje ne bo spoštovala. Hkrati je Slovaška s svojo odločitvijo še prisilila evropsko komisijo, da je javno priznala, da je pri ukrepih zaradi kršenja političnih dogovorov bosa. Sicer pa so postopki tako zbirokratizirani, da je ukrepanje pogosto povsem neučinkovito.

Prelomljena beseda

Vselej je v EU nacionalni interes prevladoval nad evropskim, zadnja leta, zlasti po finančni in gospodarski krizi, pa voditelji držav članic enako kot pri odločanju doma razmišljajo zgolj, kako ohraniti stolček oziroma si zagotoviti zmago na prihodnjih volitvah. Ob šibkem predsedniku evropske komisije Portugalcu Joseju Manuelu Barrosu in predsedniku evropskega sveta Belgijcu Hermanu van Rompuyu, ki svojo funkcijo skuša upravičevati z oblikovanjem delovnih skupin, za katere ni jasno, čemu so namenjene, EU postaja združba brez vizije in moči.
Britanski tednik Economist opozarja, da je fiskalna neodgovornost nekaj drugega kot nesolidarnost. Grki so se znašli pred bankrotom, ker so se zadolževali prek svojih zmožnosti in živeli na preveliki nogi, hkrati pa so še prirejali statistične podatke in so z goljufijo postali člani evroobmočja. Toda prilagajanje meril niti drugim članicam, na čelu z Nemčijo in s Francijo, ni tuje. To velja za izpolnjevanje pogojev za uvedbo evra, pa tudi za prilagajanje pravil pakta stabilnosti in rasti, ko sta imeli prevelik proračunski primanjkljaj.
Predsednica nove slovaške vlade Iveta Radičova pravi, da solidarnosti ni mogoče sprejeti arbitrarno, v predvolilni kampanji pa je opozarjala, da odgovornejše revne članice ne bi smele zagotavljati denarja za neodgovorne bogatejše članice. Slovaška je revnejša od Grčije. Njen bruto domači proizvod na prebivalca ob upoštevanju kupne moči je 21 tisoč dolarjev, Grški pa 32 tisoč dolarjev. Slovaški časopisi so poročali, da je v Grčiji povprečna plača, ki znaša 750 evrov na mesec, trikrat višja kot na Slovaškem, razlika pri pokojninah pa je štirikratna.
Slovaški finančni minister Ivan Mikloš je poslancem parlamenta razlagal, da ne moremo govoriti o solidarnosti, če gre za solidarnost revnejših z bogatejšimi, odgovornih z neodgovornimi ali davkoplačevalcev z bankirji in vodilnimi v podjetjih. »Res je, da najvišji politiki v območju evra niso navdušeni nad našim stališčem in da jih s takšnimi odločitvami vznemirjamo, a to je predvsem, ker za svoje početje stalno iščejo alibije, mi pa smo jim le nastavili zrcalo,« je po poročanju Slovenske tiskovne agencije še dejal Mikloš.
Economist opozarja, da je Slovaška od leta 1989 do 2002 pod vodstvom precej avtoritarnega predsednika vlade Vladimirja Mečiarja izpeljala zelo boleče tržne reforme, zato odločitev sedanje oblasti, da ne bo pomagala Grčiji, ni zgolj populizem. Reforme so bile najbolj boleče za revni vzhodni del države in revne Rome. To je odprlo pot Robertu Ficu, da se je leta 2006 povzpel na oblast in do letošnjih volitev vodil slovaško vlado. Desnosredinski politiki, ki so takrat izgubili oblast, so se očitno naučili lekcije, zato so se odločili, da bodo ob vrnitvi v vlado izvajali drugačno obliko solidarnosti, kot pridigajo v Bruslju, meni Economist.
Podobno utemeljuje nasprotovanje pomoči Grčiji tudi opozicija v Sloveniji. Da gre za neprimeren način reševanja prezadolžene države, ta država je zavestno prikrivala podatke in torej kršila pravila igre, za katera se je sama obvezala, da jih bo spoštovala, zdaj pa bo, ker jih je kršila, še nagrajena, je ob sprejemanju zakona v državnem zboru dejal Zvonko Černač (SDS). Milenko Ziherl (SDS) je prepričan, da gre za potuho in slab zgled, ki ga bodo verjetno posnemali še Španci, Portugalci, Irci, Italijani in seveda tudi mi ... Bogdan Barovič (SNS) je prepričan, da bo Slovenija tako kot druge države »s tem kreditom rešila predvsem velike nemške in francoske banke, ki so kupovale obveznice, te obveznice so propadle in z njimi bodo propadle banke«.

Politična škoda

V evropski komisiji menijo, da preoblikovanje dogovora in s tem porazdelitev slovaških 800 milijonov evrov na preostale članice evroobmočja ne bosta potrebna, ker Grčija, kot kaže, ne bo potrebovala vse pomoči, ki naj bi ji bila na voljo. Članice evroobmočja so se zavezale, da bodo od 110 milijard evrov prispevale 80 milijard evrov. Od tega bo 22 milijard evrov zagotovila Nemčija, zato se je tudi najostreje odzvala na odločitev Slovaške. Steffen Seibert, tiskovni predstavnik kanclerke Angele Merkel, je dejal, da solidarnost ni »enosmerna cesta«, vsak mora vedeti, da utegne kdaj potrebovati pomoč drugih. Po pisanju FT Deutschland slovaška premierka Iveta Radičova pravi, da Slovaki v času, ko so izvajali reforme, niso dobili niti centa pomoči, celotno breme so morali prevzeti sami. Nestrinjanje z odločitvijo Slovaške namerava Merklova jasno izraziti 25. avgusta, ko v Berlinu pričakuje Radičovo na prvem uradnem obisku.
Tudi v Nemčiji so nekateri politiki pomoč Grčiji ostro kritizirali. Takšno razpravo je podpihoval zlasti rumeni časopis Bild, ki je na naslovnici med drugim pozival, naj Grki prodajo svoje otoke, namesto da se obračajo po pomoč na države članice, ki se niso brezglavo zadolževale. To je bil tudi eden glavnih razlogov za omahovanje kanclerke Merklove pri odločanju o pomoči Grčiji. Pri tem je celo prišla navzkriž s finančnim ministrom Wolfgangom Schäublom, ki velja za najboljšega ministra v njeni sedanji vladi.
Tudi s slovenskega ministrstva za finance so sporočili, da Slovenija pri pomoči Grčiji ne bo presegla zneska, predvidenega v zakonu, ki ga je državni zbor sprejel v začetku julija. V njem je navedeno, da prispevek Slovenije znaša 387,8 milijona evrov. Naslednja tranša je predvidena septembra, po napovedih finančnega ministra Franca Križaniča bo Slovenija v njej že sodelovala.

V rokah Nemčije

Projekt solidarnosti s prezadolženimi članicami evroobmočja bi padel, če bi se za izstop odločila ključna plačnica, to je Nemčija. Enako velja seveda za sveženj 440 milijard evrov, ki je na voljo za pomoč drugim prezadolženim članicam - Španiji, Portugalski, Irski in Italiji -, če jih bo morebiti treba z enako akcijo kot Grčijo reševati pred bankrotom.
Slovaški parlament je ta mehanizem - skupaj z zneskom, ki ga bosta zagotovila Mednarodni denarni sklad (IMF) in proračun EU, je vreden 750 milijard evrov - podprl. Od tega zneska bodo članice evroobmočja zagotovile 440 milijard evrov, če bo treba. Obveznost Slovaške je 4,4 milijarde evrov, kar je precej več od njene obveznosti za pomoč Grčiji - ta znaša okrog 800 milijonov evrov. Toda ta odločitev še ne pomeni, da bo Slovaška drugim članicam v škripcih priskočila na pomoč, saj bodo države članice morale morebitno pomoč za vsako novo državo, ki bi se znašla pred bankrotom, odobriti posebej. To pomeni, da utegne poleg Slovakov pomoč zavrniti še katera članica. Slovenija bo po podatkih finančnega ministra Franca Križaniča za ta mehanizem, če ga bo treba uporabiti, prispevala nekaj več kot 2,8 milijarde evrov.
V Bruslju so se na spremembo stališča Slovaške po zamenjavi oblasti odzvali z razočaranjem. Evropski komisar za denarne in gospodarske zadeve Olli Rehn je opozoril, da je bila odločitev evroskupine, da skupaj z IMF oblikuje mehanizem posojil Grčiji, ključno dejanje in bistven element pri stabilizaciji skupne evropske valute v času, ko je bila pod močnim udarom trgov. Hkrati je zatrdil, da pomoč Grčiji ni ogrožena.
V Rehnovem kabinetu so še pojasnili, da EU nima zakonske podlage za uradno sankcioniranje Slovaške, ker je prekršila politični dogovor, lahko pa pričakuje precejšnje politične posledice. »Gre za kršitev politične obveznosti, kršitev solidarnosti v območju evra,« je dejal tiskovni predstavnik Amadeu Altafaj Tardio. Evropska komisija lahko državo članico pred sodiščem EU toži le, če ta krši pravni red EU. Če krši politični dogovor, morajo o posledicah odločiti članice. V komisiji priznavajo, da je vprašanje ukrepov proti Slovaški še nerešeno. Olli Rehn pričakuje, da bodo finančni ministri članic evroobmočja v okviru evroskupine in vseh članic EU že na rednem septembrskem zasedanju sveta EU za ekonomske in finančne zadeve (Ecofin) obravnavali odločitev Slovaške, da ne bo pomagala Grčiji.
Pri tem se velja spomniti, da so se države članice kar pol leta dogovarjale, ali in kako pomagati Grčiji. Med njimi je kar nekaj nasprotnic te pomoči, zato bi jim slovaška odločitev lahko prišla zelo prav. Ne samo pri odločanju o pomoči še drugim prezadolženim članicam, ampak pri odločanju v Bruslju nasploh. Jeseni vse države članice EU čaka začetek razprav o novi finančni perspektivi, ki bo od leta 2014 do 2020 podlaga za pripravo letnih proračunov EU. Ta okvir enako kot pomoč Grčiji temelji na solidarnosti držav članic EU. V njem je določeno, koliko posamezna država članica plača v skupno bruseljsko blagajno in koliko iz nje dobi. Bogatejše države članice, ki vanjo več vplačajo kot iz nje dobijo, se že leta pritožujejo, da plačujejo preveč, Britanci so si že v času nekdanje premierke Margaret Thatcher izborili rabat, ki jim omogoča vrnitev prevelikih plačil. Nemčija je vseskozi tista, ki si z denarjem kupuje vodilno vlogo pri odločanju v EU. Leta 2005, ko je bila sprejeta sedanja finančna perspektiva, ki je podlaga za pripravo letnih proračunov EU od leta 2007 do 2013, je nemška kanclerka Angela Merkel, ki je takrat ravno začela prvi mandat na čelu nemške vlade, odprla denarnico in zlasti Poljski zagotovila dodatne milijone evrov za regionalni razvoj. Daniel Gros, direktor bruseljskega inštituta CEPS, je že v začetku letošnjega leta dejal, da Grki lahko računajo na pomoč, dokler bodo Nemci to pripravljeni plačevati.
Slovaška je članica evroobmočja od januarja 2009. Odločitev o pomoči Grčiji je v začetku maja na izrednem vrhu EU v Bruslju v imenu Slovaške potrdil še prejšnji predsednik vlade Robert Fico. Ko je slovaški parlament prejšnji teden odločal o pomoči Grčiji, sta od 84 poslancev zanjo glasovala le dva, nasprotovalo ji je 69 poslancev, vzdržanih glasov pa so našteli 13.