Teža dokazov

Prvega septembra 2005 proti večeru sta se Patrijin predstavnik za Slovenijo Reijo Niittynen in njegov avstrijski svetovalec Hans Wolfgang Riedl v avtu skupaj peljala proti Dunaju. Za njima je bil pomemben sestanek na sedežu Holdinga slovenskih elektrarn (HSE) pri »dr. Z«-ju, Jožetu Zagožnu, tedaj vodji HSE, sicer pa vplivnem članu SDS. Na sestanku je sodeloval tudi Tone Krkovič, tedaj namestnik načelnika generalštaba Slovenske vojske, in Ivan Črnkovič, predstavnik podjetja Rotis, d. o. o.
Fantje so se poznali že prej. Črnkovič je bil v času, ko je obrambno ministrstvo vodil Janez Janša, vodja nabav, Jože Zagožen pa je bil direktor uprave za logistiko. Na tem sestanku sta Fincu in Avstrijcu Krkovič in Črnkovič z grožnjo svetovala, naj si Patria za t. i. industrijskega partnerja v Sloveniji izbere Črnkoviča (Rotis). Sicer, sta namignila, bo razpis za nakup osemkolesnikov napisan bolj na kožo konkurenci. Sestanek je vseeno potekal odlično, če sodimo po zahvalah dan ali dva pozneje. A Niittynena je v avtu nekaj skrbelo. In je zato vprašal Riedla: Ali je normalno, da plačajo podkupnino stranki Janeza Janše?
Tako je septembrsko dogajanje slovenskim in finskim kriminalistom na zaslišanju opisal Reijo Niittynen. Niittyenen je policistom na zaslišanju priznal, da je že od vsega začetka vedel za možnost prispevkov stranki SDS, tudi ob sklenitvi svetovalne pogodbe z Riedlom je vedel, da utegnejo s tem financirati stranko Janeza Janše. Vedel je, da bo mogoče prišlo do plačila prispevkov Janševi stranki, in vedel je, da naj bi prispevek stranki plačali iz deleža, ki ga bo od Patrie prek Riedla dobil Walter Wolf. Dejal je, da je Patria v plačilo podkupnine privolila, da bi dobila politično podporo vladajoče stranke za projekt.
Ideja o plačevanju prispevkov stranki naj bi prišla s slovenske strani. Niittynen policistom ni povedal točno, od koga, je pa dejal, da je imela izbira Rotisa izredno pomembno vlogo. Z Rotisom, je dodal Finec, pa je tesno sodeloval Zagožen, ki je bil povezan s predsednikom vlade in stranko. Riedl ga je nato v avtomobilu pomiril. V Sloveniji naj bi bil vpliv med gospodarstvom in političnimi strankami vzajemen in zelo močan in običajno ter popolnoma legalno je, da v tej državi podjetja plačujejo političnim strankam prispevke, mu je povedal, Patria naj bi se zgolj prilagodila slovenskemu okolju.

Kako razdeliti podkupnino

Je torej SDS res sprejela podkupnino? Po doslej znanih podatkih in ugotovitvah kriminalistov gre zgodba o aferi Patria približno takole: finska Patria je zaradi politične podpore v Sloveniji morala začeti sodelovati s Črnkovičevim podjetjem Rotis. V zameno za posel z oklepniki je Patria obljubila tudi izplačilo določenih provizij. Dogovori o tem so dosegli vrhunec avgusta in septembra 2005. Kmalu za tem je Zagožen, očitno v imenu Janše, začel zahtevati 30-odstotni avans podkupnine in še pismo Patrie, da bo do izplačila zares prišlo. Poleg tega so se Črnkovič, Zagožen, Krkovič in očitno tudi Janša dogovorili še o drugem viru provizij: skozi podjetje Rotis.
Zato obstajajo tudi dokazi. Slovenski kriminalisti so namreč v Črnkovičevem računalniku naleteli na načrt, kako med njega, Zagožna, Krkoviča in stranko SDS razdeliti denar, ki bi ga Patria nakazovala Rotisu. Tretjega septembra 2005, torej dva dni po velikem sestanku v Holdingu slovenskih elektrarn, si je Črnkovič sprva ob 11. uri zabeležil sestanek z Zagožnom, nato ob 16.48 uri pa t. i. »Šablona JZ TK«. V opombi je pisalo, da bi denar Patrie skozi Rotis delili na naslednji način: »JZ+TK+IC+stranka«. In sicer: »Po racunu Profit se deli Vse stroske, +5 % PROFIT ROTIS POTEM PA NA STIRI ENAKE DELE PO RACUNU«. To torej pomeni, da bi si po plačilu stroškov Rotis od Patrie zaračunal petodstotno maržo, presežek pa bi si razdelili Krkovič, Zagožen, Črnkovič in stranka SDS. Isto besedilo je imel Črnkovič zabeleženo v računalniški mapi, ob Krkovičevi in Zagožnovi telefonski številki.
Koliko denarja so si skozi podjetje Rotis fantje nameravali razdeliti? O tem morda govori naslednji dokaz, to so tabele, napisane v programu excell, v katerih je določen Rotisov delež pri poslu. Sodeč po teh tabelah naj bi Rotisov delež sprva znašal 2,5 odstotka, oziroma 5,8 milijona evrov, nato pa so delež dvignili na 3,5 odstotka, oziroma 8,1 milijona evrov. Niittynena so finski preiskovalci na zaslišanju vprašali, kaj te številke pomenijo. Odgovoril jim je, da so to honorarji za Rotis oziroma nekakšni honorarji za zastopnike. V Sloveniji naj bi namreč »zahtevali odstotke za provizijo za rezervne dele ali poservisiranje«. Niittynen se je še spomnil, da so na nekem sestanku govorili o »potrebah Janševe stranke«.

Kovček denarja na letališču

Kot je znano, je Janša pred policisti na zaslišanju brez odvetnika podpisal uradno izjavo, po kateri v »postopku nakupa pehotno bojnih vozil - kolesnikov 8x8 ni v ničemer sodeloval oziroma bil vključen v ta postopek«. Tudi ta teden je Janša ponovno dejal, da za »obtožnico ni nobene osnove«, saj naj ne bi bil z afero Patria povezan v nobenem primeru - »razen preko neke neutemeljene obtožbe v oddaji finske televizije«. Toda slovenski kriminalisti so naleteli še na mnogo drugih indicev, da sta v projekt izplačevanja podkupnin poleg Krkoviča, Zagožna, Črnkoviča vpletena SDS in Janez Janša. Tudi takšnih, ki jih finski novinar Magnus Berglund v svoji oddaji ni omenil.
Poleg omenjene Krkovičeve ali Zagožnove »šablone« Berglund denimo ni omenil pisma Marije Badovinac Črnkovič, Črnkovičeve žene in solastnice Rotisa, ki ga je Riedlu napisala teden dni pozneje, po dogovoru o tem, kako si razdeliti provizijo. Potem ko se je zahvalila, da so v Patrii izbrali Rotis, je dodala, »da bodo morali to odločitev uskladiti še s predsednikom vlade, na čemur trenutno delamo. Šele potem, ko bomo od njega prejeli pozitivno odločitev, bomo hitro sprejeli nadaljnje korake«. Tudi v nekaterih drugih elektronskih sporočilih, ki jih je Črnkovičeva pošiljala na Finsko, je omenjala, da »čaka na stališča in odločitve z vrha«.
Obstajajo tudi dokazi, da je Patria dejansko izplačala 30 % predvidenih podkupnin. Kot je znano, je Patria februarja 2007 na račun Riedlovega podjetja nakazala 3,6 milijona evrov, Riedl pa je na račun Walterja Wolfa od tega zneska nakazal 2,3 milijona evrov. Toda banka je transakcijo zavrnila, ker za nakazilo ni bilo podlage. Wolf in Riedl sta tukaj naredila kapitalno napako, zaradi katere je bil leta 2007 po uradni dolžnosti obveščen avstrijski urad za varstvo ustavnega reda in boj proti terorizmu, ki deluje v okviru avstrijskega notranjega ministrstva. Ker se je v sumljivem nakazilu pri okencu 'namen nakazila' pojavljal slovenski posel z oklepniki, so stopili v stik z zvezno kriminalistično policijo, z oddelkom za preprečevanje pranja denarja, nato pa so obvestili finsko sestrsko ustanovo in poslali depešo po sistemu Interpola v več držav, tudi v Slovenijo. Spomnimo, da se je ta depeša v Sloveniji za nekaj časa založila ...
Finski, avstrijski in slovenski kriminalisti so se pri preiskovanju primera osredotočili na točno ta dogodek. Wolf je novinarjem razlagal, da se je pri nakazilu Riedl pač zmotil. Vendar to ni bilo res. Policisti so ugotovili, da sta po zavrnjeni transakciji Wolf in Riedl skupaj odšla v Sparkasse Leibnitz, v Lipnico, da problem rešita. Tokrat sta naredila vse po pravilih: napisala sta pogodbo med njunima podjetjema, Wolf pa je Riedlu izstavil račun. Hkrati je Wolf podpisal še pogodbo s svojim podjetjem ICB, v vse skupaj pa sta vmešala še tajskega državljana Apichata Sirithaporna, s katerim je Wolf sklenil pogodbo. Del denarja sta, da bi bila zmešnjava popolna, dvignila še v gotovini.
Policisti so pri preiskavi teh transakcij ugotovili, da so bile pogodbe »antidatirane«, računi izstavljeni za nazaj, direktor Wolfovega podjetja ni vedel, od kod so prišle pogodbe in zakaj se nakazujejo zneski. Na en račun, namenjen Tajcu, je direktor napisal »Slowenien - Bocvana«, Wolf in Riedl sta policistom razlagala nasprotujoče si zgodbe. Po eni verziji naj bi želel Tajec sodelovati pri provizijah z oklepniki, po drugi verziji je nezadovoljni Wolf zahteval višjo provizijo, po tretji verziji je šlo za neke, vsem neznane oljne proizvode ali »vodne projekte«, stare dolgove in podobno.
Rezultat vseh teh transakcij pa je bil očiten: Riedl je 13. februarja 2007 s svojim bratom odšel na dunajsko letališče. Pri sebi je imel 900 tisoč evrov v gotovini, po izvoru iz Patrie. Na dunajskem letališču se je srečal z Apichatom Sirithapornom in njegovo ženo Chuangchan Sirithaporn ter jima denar v gotovini izročil. Kam je nato denar odšel, kriminalisti niso ugotovili.

Dogovarjanje v ozadju

Celotno transakcijo so policisti razumeli šele, ko so začeli prebirati SMS-sporočila, zapise v rokovnikih, izmenjana elektronska sporočila, telefonske klice. Ravno zato so ti dokazi vredni več kot zanikanja osumljenih. In ko so ta dejstva prikazali vpletenim, predvsem vodstvu finske družbe, so sledila tudi priznanja. Omenjenih 900.000 evrov z dunajskega letališča je namreč Wolf dobil od Riedla kot posebno nagrado, potem ko so se začeli Zagožnovi pritiski, naj jim Patria izplača 30-odstotno predplačilo provizije.
To zgodbo potrjujejo tudi elektronska sporočila in izjave vpletenih. Pred sestankom 1. septembra 2005 na Holdingu slovenskih elektrarn se je 19. julija 2005 Zagožen sestal z Janezom Janšo, Riedl pa je takoj za tem poročal na Finsko: »Wolf ima obljubo PM in dr. Z., da bosta podprla samo njih.« Čez 10 dni je Zagožen klical Janšo, Riedl pa pisal na Finsko: »Govoril sem z WW in Dr. Z. po telefonu in oba sta potrdila, da vse poteka v najlepšem redu v Sloveniji. Dr. Z. nam je zagotovil, da sam pazljivo spremlja projekt in da imata on in PM vse pod nadzorom.« Desetega avgusta so si v vodstvu Patrie dopisovali, kako razdeliti provizije. Nastane formula »WWW. Dr. Z +++organisation 5 %,« naslednji dan pa ima Zagožen v rokovniku za ob 12.30 zapisano: »J.J. kosilo znao ribiški dom + žuče« in Črnkovič-Patria«. Sredi septembra je potem Riedl Niittynenu sporočil: »WW moram zagotoviti 4,5. On bo razdelil.«
Seveda so se tudi policisti vprašali, zakaj je Patria v pogodbah glavnemu svetovalcu Riedlu namenila nižjo provizijo (5,4 milijona evrov) kot pa »podrejenemu« Wolfu (6,7 milijona evrov). Ko so kriminalisti vprašali Niittynena, ali je bil Wolfov odstotek večji zato, »ker je bilo potrebno dati odstotek tudi dr. Zagožnu« in ker je bila s tem plačana podpora stranki, je odgovoril, da je »morebitna« udeležba Zagožna pri razdelitvi »dobra obrazložitev zato, da je bil odstotek Wolfa večji«. Glede na to, da naj bi februarja 2007 Zagožnu in SDS prek tajskega državljana poslali 30 odstotkov avansa, lahko izračunamo, da so bili prek tega kanala »organizaciji«, Zagožnu, Krkoviču, Črnkoviču in stranki SDS obljubljeni skupaj 3 milijoni evrov. Zgolj za primerjavo: na zadnjih parlamentarnih volitvah je SDS za kampanjo porabila 638 tisoč evrov.

Obtoženi predsednik vlade

Na podlagi dejstev je slovensko tožilstvo 6. avgusta, po več kot dveh letih preiskave, na ljubljansko okrajno sodišče vložilo obtožne predloge zoper Jožeta Zagožna, Janeza Janšo, Walterja Wolfa, Ivana Črnkoviča in Antona Krkoviča. Tožilstvo jim očita dajanje oziroma sprejemanje podkupnine oziroma »obljube« o podkupnini. Zagožna vrhovno državno tožilstvo obtožuje »sprejemanja daril za nezakonito posredovanje«, Janšo »poskusa« sprejemanja daril za nezakonito posredovanje, Krkoviča sprejemanja daril, Črnkoviča »dajanja daril za nezakonito posredovanje«, Wolfa pa »dajanja pomoči«. Vse po 269. in 269. a členu kazenskega zakonika (KZ). Tedanji kazenski zakonik za ta dejanja predvideva do tri leta, če bi bila skupina osumljenih obtožena po novem kazenskem zakoniku (KZ-1), bi jim grozil zapor do petih let.
Tožilstvo Jožetu Zagožnu očita, da je v času od 10. do 22. avgusta 2005, torej tik pred sestankom v HSE, prek Walterja Wolfa in Hansa Wolfganga Riedla od finske Patrie sprejel obljubo plačila provizije, ki je bila dogovorjena v 4,2-odstotni proviziji Walterja Wolfa kot poseben bonus, ta pa je bila vključena v 7,5-odstotno Riedlovo provizijo, določeno v aneksu, sklenjeno med Patrio in Riedlovim podjetjem. Janši tožilstvo očita, da je prek Zagožna za stranko SDS sprejel obljubo plačila provizije.
Nato naj bi 22. avgusta 2005 Zagožen po Janševih navodilih prek Walterja Wolfa, ta pa prek Riedla od Niittynena zahteval 30-odstotno predplačilo provizije in pismo, ki bo vsebovalo obljubo predplačila, ki jo je moral Walter Wolf pokazati Jožetu Zagožnu. Janez Janša naj bi bil po oceni tožilstva z Zagožnovimi aktivnostmi seznanjen. Skupaj z njim naj bi spremljal priprave, ga nadzoroval in bil obveščen o tem, da naj se Patrii predlaga Rotis. Bil je tudi redno seznanjen z dogovori, je pa tudi potrdil, da Patria za posrednika izbere Rotis. Črnkovič pa je obtožen, ker je 3. septembra 2005 Zagožnu, Krkoviču in za stranko SDS obljubil delež profita družbe Rotis, d. o. o.
Janša se sicer s Finci resda nikjer ni srečal, javno pa je večkrat poudaril, da ga med postopkom izbire oklepnikov 8 x 8 »Finci« ali predstavniki Patrie nikoli niso kontaktirali, z Zagožnom pa »nikoli« ni govoril o Patrii. Na tožilstvu menijo, da so se nekateri obdolženi zaradi svojega načina delovanja zavedali storitve kaznivih dejanj in jih hoteli skriti, kar pomeni le, da so ravnali z direktnim naklepom. Iz zaseženih elektronskih sporočil izhaja, da je Janša zavestno zavračal srečanje s Finci. Zagožnu naj bi denimo naročil, naj zadevo vodi sam, ne da bi na zunaj vpletal njega, in da ne bo sprejel »SPLOH NIKOGAR« iz Patrie. Se pa je bil pripravljen na nekaterih sestankih po telefonu javiti in potrditi Fincem, denimo, da njihov projekt podpira zaradi novih delovnih mest. To je recimo Riedl pisal na Finsko. Zanimivo pa je, da je na drugi strani Janša priznal stike s konkurenti - z Američani. »Američani so me poskušali nekajkrat prepričati, da se z njimi sestanem in se pogovarjam. Temu sem se uprl. Dejal sem, da je odločitev v rokah obrambnega ministrstva,« je dejal Janša v intervjuju za finski časopis.

Sledita še Finska in Avstrija

Obtožnica zoper omenjeno peterico nedvomno pomeni vrhunec slovenske kriminalistične in tožilske preiskave v tej aferi, potem ko je bila slovenska država deležna ostrih kritik iz Finske in Avstrije zaradi neodzivnosti slovenskih organov pregona. Sodelovanje s finskimi in avstrijskimi preiskovalci naj bi se, vsaj sodeč po njihovih ocenah, izboljšalo. Kot smo izvedeli, naj bi se Finci in Avstrijci pred slovensko vložitvijo obtožnega predloga tudi srečali in se dogovorili o nadaljnjih potezah. Slovenski vložitvi obtožnice bodo tako po vsej verjetnosti sledili Finci in Avstrijci, kjer je osumljenih skupaj še okrog 40 oseb, večinoma finskih in avstrijskih državljanov, vmes pa je tudi vsaj ena oseba, ki naj bi bila tajski državljan. To so nam potrdili na avstrijskem tožilstvu. Vrhovno državno tožilstvo je sicer že maja letos zoper uslužbenca ministrstva za obrambo Petra Zupana in slikarja ali lobista Jureta Cekuto vložilo zahtevo za preiskavo, obtožni predlog pa naj bi po naših informacijah v bližnji prihodnosti prejel še en »lobist« v zadevi Patria, poslovnež Rudolf Leban.
Dokazi, ki jih imajo ob tem v rokah v Sloveniji, Avstriji in na Finskem, so težki. Samo slovensko tožilstvo je sodišču priložilo 117 elektronskih sporočil, zapisov sestankov ali poročil. Priložili so SMS-sporočila, fotokopije blagajniških računov za plačilo parkirnin, cestnin, gostinskih storitev, med drugim izpise Dursa za svetovalno podjetje Jožeta Zagožna (Ter, d. o. o.), izpise družb Mobitel in Simobil o prometu odhodnih in dohodnih klicev, promet elektronske pošte, celotno analizo telefonskega prometa za Črnkoviča, Wolfa, Krkoviča in Zagožna, podatke iz zaseženih telefonskih aparatov, zasežene predmete, fakse, trde diske, USB-ključke, CD-rome, bančne izpiske Rotisa in stranke SDS ter dokazila o vstopih in izstopih v obrambno ministrstvo.
Slovensko vrhovno tožilstvo torej z dovolj veliko mero verjetnosti trdi, da so bila v poslu s Patrio storjena kazniva dejanja. Eden od obtoženih posameznikov je tudi Janez Janša, tedanji predsednik vlade. Iskanje kazenske odgovornosti bo v sodnih postopkih trajalo še dolgo, odgovor na iskanje o politični odgovornosti pa bi moral biti enostaven. Vodja največje opozicijske stranke, ki ga tožilstvo obtoži kaznivega dejanja, storjenega v neposredni povezavi z njegovo politično funkcijo, bi v vsaki državi napovedal svoje politično slovo.