9. 9. 2010 | Mladina 36 | Kultura
Srečanje prvakov berlinske avantgarde
Alva Noto in Blixa Bargeld v Kinu Šiška
Noto in Bargeld: minimalističen in teatralen nastop
© Miha Fras
Po ponavljajočih se glasbenih dogodkih, ki so se to poletje vrstili po večjih in manjših slovenskih krajih, je za vstop v letošnjo jesensko koncertno ponudbo znova poskrbel CUK Kino Šiška. V sodelovanju z ljubljanskim Katamanom, agilnim promotorjem nekoliko drugačnih godb, je glasbenim sladokuscem ponudil ekskluzivni glasbeno-performativni dogodek, nastop dveh berlinskih legend avantgardne glasbe, Carstena Nicolaia, v glasbenih vodah bolj znanega pod psevdonimom Alva Noto, in Blixe Bargelda, gonilne sile legendarne nemške zasedbe Einstürzende Neubauten.
Tako Blixa Bargeld kot Alva Noto sta že stara znanca ljubljanske publike - kdor ne pozna dela Blixe Bargelda v okviru njegove matične skupine, ga zagotovo pozna kot kitarista in drugega vokalista Cavovih The Bad Seeds, tistega, ki je odpel nekaj ključnih vrstic v komadu The Weeping Song, umetnika, brez katerega si je bilo nekoč težko predstavljati Cavovo zasedbo. Bargeld prihaja iz alternativnega miljeja osemdesetih let prejšnjega stoletja, avdio-vizualni umetnik Alva Noto pa je eden izmed vidnejših predstavnikov konceptualne zvočne umetnosti danes, ki se ukvarja z razbijanjem meja med zvokom in znanostjo, kar je že potrdil na številnih lastnih albumih in v različnih sodelovanjih, zlasti tistih z japonskim glasbenim magom Ryuichijem Sakamotom. Sodelovanje Alva Nota in Blixe Bargelda je pravzaprav rezultat njunega dolgoletnega medsebojnega občudovanja, ki sta ga letos kronala z EP-jem Ret Manut Handshake, izdanem pri Nicolaievi založbi Raster-Noton. Noto in Bargeld sta v Katedrali, sicer nekoliko preveliki dvorani za tovrstne dogodke, predstavila omenjeni plošček in tudi gradivo, ki bo najverjetneje kmalu izdano pri omenjeni založbi.
In kako deluje zmes Bargeldove govorjene besede, petja, teatraličnosti in navidezne norosti v povezavi z navidezno hladnimi elektronskimi intervencijami in sintetičnimi ritmi z Notovega računalnika? Njun minimalistični nastop ne gradi toliko na vizualnem, kot bi pričakovali od Nota. Težišče dogajanja je na interakciji med Bargeldom in Notom, pri čemer slednji skrbi za zvok, glasbo, ritem in efekte, Bargeld pa se osredotoča na govorjeno besedo, nenavadne, na trenutke moteče zvoke, ki jih proizvaja njegov govorni aparat, sprocesira in spreminja pa jih Noto. Vrhunec nastopa sta bili gotovo zanimivi priredbi I Wish I Was a Mole In The Ground Boba Dylana in One Harryja Nilsona, pa tudi skladba Mimicry s kmalu izdane plošče. Minimalističen in teatralen nastop je bil na trenutke zanimiv, moramo pa priznati, da je tovrstne glasbene eksperimente lažje poslušati s kakšnega zvočnega nosilca, saj je bil koncert zasnovan zgolj na njuni medsebojni interakciji, ki ni vključevala občinstva.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.