Franc Kangler, župan Maribora

Če je v Ljubljani favorit za župana Zoran Janković, je to v drugem največjem mestu Franc Kangler. Za seboj ima precej dinamičen mandat in verjetno se ga je tudi upravičeno prijel vzdevek, da je mariborski šerif. Konec koncev Kangler povsem odkrito priznava, da rad pomaga svojim prijateljem in se izogiba javnim razpisom. Zaradi očitkov se je znašel tudi v policijski preiskavi, pregled poslovanja občine pa zaradi množice pobud že kar precej časa pregleduje računsko sodišče. Epiloga še ni, toda Kangler tudi v tem intervjuju pojasnjuje, da so ga pri vseh odločitvah vodili višji cilji. Sam, pravi, ni obogatel, nima jahte, ampak gumenjaka s 150 konji, na počitnice pa hodi na Hrvaško v kamp, tako kot večina Mariborčanov.

Gospod Kangler, kakšno mesto je Maribor po štirih letih vašega županovanja?

Odprto mesto. Prijazno mesto. Pridobiva pomen in utegne postati središče bodoče evroregije. Razvil se je turizem. Razvil se je šport. Izobraževanje. Predvsem pa se je Maribor razvil kot kulturno središče.

Vse to zaradi vas?

Veliko tega zaradi mene in moje ekipe. Mi smo stoodstotno uresničili svoje predvolilne obljube. Prihajam iz SLS, ki ima v mestnem svetu le tri svetnike, pa mi zaradi dialoga niti ena točka v štirih letih ni padla. Z mano so sodelovali vsi, od LDS, DeSUS, NSi, SMS do gasilcev. Po 20 letih smo dobili zavetišče za živali. Po 25 letih lutkovno gledališče. Edini v Sloveniji imamo brezplačni brezžični internet po mestu in na Pohorju. In smo edini, ki imamo karto za invalide v angleškem in slovenskem jeziku. In seveda, kar je najbolj pomembno, v času mojega mandata je Maribor dobil naziv kulturna prestolnica, zimsko univerzijado, sedaj pa uspešno kandidiramo za evropsko prestolnico mladih in za svetovno mladinsko prvenstvo v šahu. Skupaj smo uresničili kar 45 evropskih projektov.

In brez vas se to ne bi zgodilo?

Iz tega kabineta so letele komande!

Pozabili ste omeniti vzpenjačo.

Ja, res je, še vzpenjača. Vesoljni Sloveniji in svetu smo dokazali, da lahko v samo 104 dnevih pripravimo vso dokumentacijo, zgradimo nove temelje in zaženemo novo gondolo, ki je rešila zimsko sezono in mariborski turizem. Za povrh pa smo dobili še 4,2 milijona evrov iz EU. Za to sem hvaležen bivšemu ministru za gospodarstvo Mateju Lahovniku.

Gospod Kangler, vaš mandat si bomo nedvomno zapomnili po teh velikih projektih, po univerzijadi ali prestolnici kulture. Ampak obrnimo perspektivo: Se vam ne zdi, da ste ob tem pozabili na nekatere osnovne dejavnosti mesta?

Ne, niti ene nisem pozabil. Sem edini župan, ki je vsa štiri leta sprejemal brezdomce na novoletnem sprejemu, kjer sem jim dal topli obrok in tudi pivo ali vino. Kakšnemu sem celo priskrbel službo. In verjetno sem tudi edini župan, ki je ustanovil svoj sklad. Imenoval sem ga Darujmo s srcem, katerega slogan je, da če je božič, naj bo božič za vse. Več kot 400 družin vsako leto obdarimo s sto ali dvesto evri pomoči. Če imamo mi meso na mizi, naj ga imajo tudi oni!

Kaj pa dolžnost mesta na tem področju? Na Dunaju je recimo več kot polovica vseh stanovanj neprofitnih. V Ljubljani bodo samo letos fond povečali za novih 150. Koliko ste jih zagotovili vi?

Skupaj z ostalimi občinami smo v času mojega mandata, to je od 1. oktobra 2006, pridobili 93 stanovanjskih enot. Z novogradnjo oziroma prenovo 55, z nakupom 19, z menjavo, denacionalizacijo in s prenosom iz mestne občine Maribor pa 19. To pri nas počne javni medobčinski stanovanjski sklad. Res pa je, da neprofitna stanovanja krepko bremenijo proračun. Sedaj, v gospodarski krizi, pa je tudi manj povpraševanja. Mladi in revni nimajo niti sredstev za nakup pohištva in raje ostajajo pri starših.

Toda vaš javni sklad je prav letos zamrznil investicijo v Meljskem dolu, kjer bi dobili 70 novih stanovanj.

Tam nismo mogli izpeljati investicije zaradi pomanjkljive dokumentacije. Najprej moramo urediti še formalnopravni status zemljišča.

Ste pa se po drugi strani osebno zavzeli in pomagali izbrati veliko stanovanje, ki ga je občina kupila za direktorja Drame Danila Roškerja.

Glejte, medobčinski stanovanjski sklad je kupil več stanovanj. In med drugim je službeno stanovanje dobil tudi direktor. Potem prvi violinist, baletnik in tako dalje. Naloga mene kot župana je, da pomembne ljudi, če imajo stanovanjski problem, zadržim v mestu. Tudi kulturnike. In seveda oni nimajo neprofitnega stanovanja, plačujejo polno najemnino.

Praviloma imajo direktorji gledališč dovolj veliko plačo, da si izberejo stanovanje brez posredovanja občine. Poleg tega mu je občina sprva ponudila 90 kvadratnih metrov veliko stanovanje, s čimer se očitno ni strinjal. Nato pa mu je občina zagotovila 178 kvadratnih metrov veliko stanovanje. Kakšno najemnino plačuje?

Na mesec plačuje 457 evrov. Ampak ali ste se vprašali, kje je vzrok? Zakaj smo to storili? On se je poročil z igralko, ki je prej delala v Ljubljani.

Pa kaj, jaz sem tudi poročen.

Ne morem verjeti, da me tako nervirate. Kdo pa potem lahko dobi službeno stanovanje?

Navadno podjetja s tem privabijo delavce za t. i. deficitarne poklice. Torej za tista delovna mesta, za katera ni toliko zanimanja.

Saj to smo storili tudi mi. Uredili smo, da je ta gospa prišla delat iz Ljubljane v Maribor. Stanovanje smo mu ponudili zato, da nam ni ušel. Tudi Valentinu Pivovarovu, opernemu pevcu, smo ponudili stanovanje, da nam ni ušel, prav tako Antonu Bogovu. Razumete? To je kultura. V tem ne vidim nič spornega. Gre mi za to, da občina pomaga vsem, ki želijo delati in ustvarjati v Mariboru, bodisi v kulturi, športu ali kje drugje. Javni medobčinski stanovanjski sklad razpiše službena stanovanja, ljudje se prijavijo, o tem pa nato odloča komisija.

Kaj pa ceste, tudi to je klasična zadolžitev občin. Koliko cest ste uredili, koliko kolesarskih stez zgradili?

Najpomembnejše je novo turbo krožišče pri bolnici. Na ta način smo zagotovili urgentni uvoz rešilcev v mariborsko bolnišnico, za kar smo dobili 2 milijona evrov iz Evrope. Zgradili smo cesto, s katero smo povezali občino Kungota in mariborsko občino. Dolga je sicer le nekaj kilometrov, a je stala 6 milijonov evrov. Skupaj smo zgradili 11 ali 12 krožišč, pa tudi projektno dokumentacijo za kanalizacijo imamo pripravljeno za prijavo na evropska sredstva. Glede kolesarskih stez pa se samo peljite po Gosposvetski in boste videli. V mestu smo odstranili več kot 200 arhitektonskih ovir za invalide in kolesarje.

Vi živite v Radvanju?

Ja, na Pohorski 31.

Radvanje pod Pohorjem je turistični in rekreacijski center Maribora, kamor je pod vašim mandatom steklo precej investicij. A nečesa tako osnovnega, kot je kolesarska steza, do tam ni.

Res je. Imate prav. Ampak na tistem območju pravkar sprejemamo prostorske akte, s katerimi bomo v prostor umestili obvoznico. In brez prostorskega akta tudi Bog ne more narediti kolesarske steze.

Pojdimo sedaj h komunalnim storitvam. Ali veste, da v Mariboru plačujete za odvajanje in čiščenje vode enkrat več kot v Ljubljani?

Ja. A če vas zanima, zakaj, predlagam, da vprašanje postavite prejšnjima dvema županoma, ki sta podpisala koncesijsko pogodbo s podjetjem Aquasystems, ki upravlja mariborsko centralno čistilno napravo. V Mariboru je bila namreč zgrajena čistilna naprava, še preden smo lahko začeli črpati iz evropskih fondov. Soviču in Križmanu sicer lahko izrečem priznanje za skrb za čisto okolje. Hkrati pa sedaj za to plačujemo davek. Imamo pa čisto Dravo, v kateri se lahko tudi kopate. Tudi zato, ker je iz mesta izginila težka industrija. Je pa to sedaj davek, ki ga moramo plačevati.

Gospod Kangler, sicer je res fino, da naj bi v Mariboru zrasel Center uprizoritvenih umetnosti, ki bo stal skupaj okrog 50 milijonov evrov, toda ali mesto ne potrebuje, poleg urejenih javnih služb, tudi odlagališča odpadkov?

Glejte, kolega, toliko, kot ste v Ljubljani govorili o Stožicah, nismo mi v Mariboru govorili o nobenem našem projektu. Mi smo pri tem šele na 10. mestu. Ampak zagotavljam vam, da bo Maribor imel rešeno vprašanje komunalnih odpadkov. Mi smo že sprejeli program varstva okolja, sprejeli smo lokacijski načrt, brez enega glasu proti ali kakšne civilne iniciative, in stavbno pravico za ta zemljišča smo že podelili podjetju Snaga. Prav v teh dneh bo Snaga objavila razpis za izvajalca in v Mariboru bomo za vse večne čase rešili to vprašanje. Tudi problem čistilne naprave je rešen. Dolg smo pokrili.

Največje mariborsko komunalno podjetje je Nigrad. Občina je večinski lastnik. Ste z Nigradom zadovoljni?

Nisem, ker je v njem zasebni kapital.

Mariborsko cestno podjetje, ne?

Da. Sam sem želel priti do 75 odstotkov, ampak očitno so nekateri delnice prodajali pod mizo in mi to ni uspelo. Če bi imel 75 odstotkov, bi namreč lahko spremenil statut podjetja, imel bi dvotretjinsko večino in na skupščini bi lahko podjetje preoblikoval v skladu z novim zakonom o komunalnih podjetjih. Tega sedaj ne morem. Za vzdrževanje cest tako ne bomo mogli podeliti neposredne koncesije, morali bomo objaviti razpis.

Zanimivo je, da je v Mariboru večina teh komunalnih podjetij privatiziranih. Kako je sploh prišlo do tega?

Vprašajte prejšnje župane. Meni je denimo zanimivo, da je bila v vseh teh podjetjih prisotna družba Veritas. Tako v Nigradu, v pogrebnem podjetju, v Mariborski tržnici in še kje. Tudi v Florini.

Kdo se je potem obogatil na račun Maribora?

Nočem špekulirati. Ampak če bi bil tedaj jaz župan, nekega komunalnega podjetja ne bi nikoli prodajal po deležih. Ali bi prodal vsega ali pa bi, kot smo to storili pri vodovodu, od vseh zasebnikov odkupili delnice. V Mariborskem vodovodu smo zato sedaj s 16 občinami 100-odstotni lastniki.

Ampak ali veste, da je imel direktor Nigrada tudi enkrat višjo mesečno plačo od direktorice celotnega ljubljanskega javnega holdinga?

To ne drži.

Drži, drži. V letu 2009 je zaslužil 102 tisoč evrov. To je v povprečju 8,5 tisoč evrov bruto na mesec. V Ljubljani ima gospa nekaj več kot 5 tisoč evrov mesečno.

Ne vem, mogoče je takšno plačo imel, ampak v tem letu smo vse plače uskladili z vladno uredbo (to informacijo so nam na Nigradu potrdili, op. a.).

Še nekaj me je presenetilo. V času vašega mandata se je število zaposlenih v občini povečalo za 20 odstotkov. Za plače gre milijon evrov več na leto.

To ste slišali od mariborskih rdečih. To sedaj oni govorijo.

Ne, ne, to so javni podatki.

Ja, ja. Poslušajte, to je nekdo objavil. Kdo je to objavil? Smo to mi objavili?

Ne, te statistike vodi agencija za javnopravne evidence in storitve. Ajpes.

Poglejte, veste, zakaj damo milijon evrov več za plače?

Ne.

Zato ker je v času mojega mandata 100 uradnikov napredovalo v skladu z zakonom.

Aha, nov plačni sistem.

Seveda. In jaz ne bom nikomur rekel, da nekdo v skladu z zakonom ne sme napredovati.

Ste pa mnoge tudi na novo zaposlili.

Niste pa povedali, da smo ustanovili redarsko službo, nove inšpekcijske službe, da imamo projektno pisarno za črpanje EU-sredstev, kjer so zaposleni vezani na moj mandat. Ustanovili smo režijski obrat in tako naprej.

Prejšnji teden ste presenetili z novico, da bi v Mariboru med železniško postajo in Pohorjem zgradili tramvajsko progo. Ste se šalili?

Ja, za vas, ki prihajate iz Ljubljane, je vse hec, kar se dogaja v Mariboru. Če sem malce žleht.

Ne, jaz sem vaš. Mariborčan. Sprašujem vas zato, ker je bil tramvaj v Ljubljani ukinjen, ker se ni izplačal. Zakaj bi se v Mariboru?

Zato ker smo drugačno mesto kot Ljubljana. Ker imamo smučišče in turistične prireditve v neposredni bližini mesta. Sicer pa je idejo o tramvaju občini že pred leti predstavil gospod Žerak, ki dela na prometu. In če bo pod Pohorjem nastala turistična koncentracija - nekateri želijo tja investirati po 100 milijonov evrov -, potem je moja naloga, da prometno infrastrukturo prilagodim novim razmeram. Predstavljajte si, da ima Radio City pod Pohorjem koncert. Pride tja 25 tisoč ljudi, vsi z avtobusi in avtomobili. Če pa imaš tramvaj, je to nekaj čisto drugega. In če mi Evropa da 65 odstotkov, naj jih jaz pogledam in rečem hvala lepa?

Ampak EU za to potrebuje izračune, raziskavo. Sam pa imam občutek, da tega nimate.

To je spet vaš občutek, ker ne poznate mesta, ker ne poznate, kako delajo naši pridni ljudje. Pojdite na agencijo za energetsko učinkovitost, kjer vam bodo točno povedali, koliko CO2 izpustijo v zrak avtobusi na liniji Železniška postaja-Pohorje, številka 6. In povedali vam bodo tudi, da je tramvajska proga na tej relaciji smiselna in rentabilna. Peljala bi skozi glavni trg, mimo avtobusne postaje, po Taboru do Radvanja in nazaj. Ko pa se bo Maribor povečal, bi lahko tramvaj potegnili še kje drugje. Denimo do Teznega.

Vendar ali ne bi bilo bolj smiselno sprva urediti mestnega prometa? Maribor ga sedaj praktično nima. Neprestani konflikti z zasebno firmo, ki upravlja vozni park, stari avtobusi. Pridite v Ljubljano: imamo GPS, prikazovalnike prihodov, informativne LCD-monitorje v avtobusih ... v Mariboru pa stari dizli.

Moj predhodnik, gospod Sovič, je kupoval stare avtobuse v Belgiji, ne jaz. V mojem mandatu: samo novi mercedesi. Eco 5 motorji z rampami za invalide. Letos smo jih kupili pet in načrtujemo nakup novih štiri ali pet. Drugo leto pa bomo izvedli še razpis za novega koncesionarja, v katerem bomo pogoje za upravljanje vozil spremenili.

Zakaj pa mestnega prometa ne upravljate sami, kot v Ljubljani?

Ne vem, lahko ustanovimo podjetje, lahko podelimo koncesijo. S tem se v tem trenutku ukvarjajo strokovnjaki. Odgovor na to vprašanje bi bil sedaj prenagljen.

Večkrat ste povedali, da ste z direktorjem mariborske študentske organizacije Dragom Žuro dober prijatelj. Povedali ste tudi, da mariborska študentska organizacija deluje z roko v roki s Študentskim servisom Maribor. Ste potem podpirali študentske proteste v Ljubljani, ki so bili organizirani v interesu servisov?

Na tak način ne, čeprav sem zagovornik študentskega boja za njihove interese. Tudi mi, ustanove ali podjetniki bi lahko imeli težave, če se ukine študentsko delo. Tako pa lahko prek študentskega dela marsikomu pomagamo, da dela pri nas.

Je naključje, da mariborsko turistično ladjico vozi podjetje v lasti direktorja Študentskega servisa Maribor, gospoda Marjana Krajnca? Boste rekli, da je to pravico dobil v skladu z vsemi pravili?

Ja, seveda. Kdorkoli ima denar, kdorkoli želi takšno ladjo kupiti in z njo voziti turiste v Mariboru, je dobrodošel.

Ampak občina je samo v ureditev priveza investirala 255 tisoč evrov. Za koga? Koliko ladjic je sedaj tam privezanih?

Privez je za vse, ne samo za gospoda Krajnca. Je pa res v tem trenutku tam privezana le ladjica gospoda Krajnca. Drugo leto morda, ko uredimo še brežino reke Drave, bo tam privezanih več vodnih plovil. Je pa že sedaj na Dravi precej skuterjev. Včasih celo do 30 naenkrat.

Mimogrede, občina je sprva obljubila, da bo prevoz s turistično ladjico zastonj. Sedaj pa je prevoz dražji kot v Ljubljani, skupaj z vodičem do Botaničnega vrta.

Občina bi lahko vplivala na ceno le, če bi za ladjico razpisali javno gospodarsko službo. Potem bi mestni svet določil subvencijo in ceno, tako kot financiramo mestni prevoz. Dajemo jim avtobuse, podjetju Veolia Transport pa še 2 milijona na leto, da jih vozijo. Se vam zdi to normalno?

Ne, seveda ne. Logično bi bilo, da bi javni prevoz ostal res javen. Kam gre ta denar sedaj?

Ja gor, v Berlin. Poleg tega imamo mi še lastniški delež v tem podjetju. Pa z njim ne moremo nič. Ne moremo ga prodati, ne vplivati na kakšne odločitve, nič.

Zakaj se je Mariboru to zgodilo? Prej ste okrivili svoje predhodnike. So bili koruptivni ali so ugotovili, da Maribor, čeprav je drugo največje mesto, enostavno ni sposoben sam upravljati mestnega potniškega prometa?

Ne vem. Sicer pa tudi Janković v Ljubljani razmišlja, da avtobusi ne bi več vozili v sosednje občine. Moji avtobusi pa vozijo v sosednje občine, ki nam ničesar ne plačujejo. Vendar iz tega sam ne mislim delati problema. Maribor je regijsko središče in mora krepiti javne storitve. Je pa res, da vse to v nedogled ne more iti le v breme mestne občine.

Sedaj ste odprli drug problem. Ljubljana je po letu 90 obdržala svojo velikost in moč, od Maribora pa se je kar precej občin odcepilo. Danes jih je recimo 16 odvisnih od vašega servisa, in kot sami ugotavljate, se jim to izplača.

Imate prav. V bivši občini Maribor so bili Starše, pa Duplek, Rače, Fram, Hoče, Miklavž ...

... ki sedaj živijo na račun Maribora.

Ne vem. Dejstvo pa je, da vsi od tam delajo v Mariboru. Maribor potem denimo financira tudi muzej NOB. Knjižnico. Samo Maribor financira kopališče Pristan. Samo Maribor greje v Pristanu vodo za otroke, ki imajo plavalne tečaje. Za otroke iz vseh teh občin. Cena je za otroke, ne glede na to, iz katere občine prihajajo, enaka.

Obstaja možnost, da bi spet prišlo do združitve? Imeli ste neko idejo pokrajine?

Naj čas odgovori na to vprašanje. Za zdaj s sosednjimi župani dobro sodelujem.

Kaj pa se dogaja s projektom toplarne? Sprva je bilo rečeno, da bo denar prišel iz EU, nato naj bi ta opcija padla v vodo in začeli ste govoriti o nekem javno-zasebnem partnerstvu.

Pri tem projektu smo več kot osem mesecev čakali na nekatere odločitve ministrstva za okolje in prostor, ki pri toplarnah podeljuje koncesijo. Ker ta odločitev ni bila sprejeta, smo bili blokirani. Sedaj se pogovarjamo o tem, da bi toplarno gradila država.

Toda razpisna dokumentacija je nastala pri vas, na občini, drži?

Res je. Zagotovili smo zemljišče, tovorni tir, sprejeli smo vse sklepe.

Zakaj je bila cena razpisne dokumentacije za toplarno v Mariboru 4 milijone evrov, za podoben objekt v Celju pa 125 tisoč evrov?

Ravno zato pogodbe nisem podpisal. Ker se mi je zdela cena dokumentacije glede na celotno investicijo previsoka. Zato smo preklicali javno naročilo.

Pred nekaj meseci ste javnost naenkrat presenetili z idejo, da bi v Mariboru zrasel t. i. center uprizoritvenih umetnosti. Zakaj niste o tem dovolili javne razprave?

Kako naj bi jo? Če pa so bili mestni svetniki na dopustih! Nisem imel možnosti sklicati seje, na mizi sem imel pismo o nameri ministrice, da so bili pripravljeni sofinancirati nakup opreme. Mudilo se je, da smo to pismo potrdili v mestnem svetu.

Toda za projekt ste vedeli že pred tem. Lahko bi o tem obvestili javnost. Arhitekturni biro Sadar + Vuga je projekt na mizo dobil že v začetku leta.

Tisto je bila le idejna skica.

Koliko pa bo projekt stal občino? V občinski dokumentaciji piše 50 milijonov, vi ves čas govorite o 25 milijonih. Kakšna bo torej cena?

Ne vem. V tem trenutku še preverjamo nekatere druge možnosti, in ker končnih odgovorov še nimam, vam težko odgovorim. Projekt lahko denimo podpre država, lahko bi pomagala lokalna samouprava, potem so tukaj še donatorji ali pa evropska sredstva. Opozoriti pa vas moram, da bi 50 milijonov evrov stal ves kompleks, skupaj z garažno hišo. Center bi stal 25 milijonov, občina bi nato k temu prispevala do 10 milijonov, če seveda dobimo sredstva EU. Interesentov za projekt je več: knjižnice, inštituti, torej univerza ...

Zakaj pa se pri projektu spet pojavlja zasebnik, ki ima v lasti del podjetja ZIM?

Zato ker če bi investicijo vodila samo občina, bi morala spoštovati zakon o javnih naročilih in vse s tem povezane roke. Potem mi te zgradbe ne bi končali do otvoritve evropske prestolnice kulture. Postopek smo preverili tako z ministrstvom za kulturo kot z vsemi drugimi pravnimi službami. To je sedaj pač edina pot. Poglejte si medicinsko fakulteto. Vprašanje je, kdaj bo zgrajena prek tega sistema javnih naročil. Sicer pa je podjetje ZIM v 70-odstotni lasti občine.

Bo sploh dovolj ponudbe za ta center? Pred letom ste odprli prenovljen Naskov dvorec. V tem času v njem ni bilo prav veliko dogodkov. Razen festivala Magdalena, ki je potekal od 25. do 27. maja, in nekaj filmov, ki so bili predvajani v organizaciji zavoda Udarnik.

V Naskovem dvorcu so pisarne evropske prestolnice kulture. Kulturni dogodki se tam odvijajo tako znotraj kot zunaj. Morda se resda še čuti, da je Naskov dvorec še v povojih, ampak strokovne službe evropske prestolnice kulture delajo vsak dan. Za center uprizoritvenih umetnosti naj vas ne skrbi. Če ga dobimo, lahko organiziramo marsikaj. Denimo srečanje Nobelovih nagrajencev za mir iz vsega sveta leta 2011.

Potem bo to nekakšen mariborski Cankarjev dom?

Točno tako. Ne vem, če bo Cankarjev, morda pa bo Pahorjev. Mislim seveda na Borisa Pahorja.

Pravite, da strokovne službe evropske prestolnice kulture delajo vsak dan. Kako pa to, da še vedno ni rezultatov letošnjega razpisa? Saj veste, programe bi morali izvesti še v tem letu, ki počasi mineva.

To vprašanje morate postaviti njim. Evropska prestolnica kulture ima svet zavoda, ima generalnega in poslovnega direktorja, programskega direktorja in programski svet. Jaz, kot župan, se v to ne smem mešati. Lahko pa jih seveda vprašam, kaj se dogaja. Strinjam se z vami, morda pa jih vprašam. Toda zapletov je še več. Svet zavoda oziroma organi so bili ustanovljeni zelo pozno. A ne zaradi nas, temveč zaradi usklajevanja z ministrstvom za kulturo. Morali smo se odločiti za pravno organizacijsko obliko. Težko najdeš kakšnega svetovno znanega umetnika, ker ga prek zavoda ne moreš niti plačati. Če spoštuješ javna naročila, razpise, ki vodijo v različne zaplete.

Vidim, da vas javni razpisi malce motijo.

Mene še najmanj. Hvala bogu, da jih imamo. Odgovarjam samo tistim, ki nestrpno sprašujejo, zakaj še nečesa ni. Poglejte si medicinsko fakulteto. Revizijska komisija ti vrne postopek, mine 60 dni in ti zamudiš roke za črpanje sredstev EU.

V vašem mandatu so se na mariborskem koncu pletle zanimive mreže. Mislim na lobiste iz družine Petek, tukaj se je delil oglaševalski denar državnih podjetij, tukaj so nastajali brezplačniki ... Kako gledate na te zgodbe?

Kaj vidite samo z desnim očesom, z levim pa ne? Tudi če po Mariboru pogledate z levim očesom, boste marsikaj videli. Tako vam povem: pred štirimi leti sem porazil Janševega kandidata, gospoda Pivca. A se mi Janša niti v eni točki ni maščeval. Vse projekte, ki so bili povezani z Mariborom, smo speljali. Zdaj, z gospodom Pahorjem, predsednikom vlade, tudi dobro sodelujem. Obstajajo pa posamezniki, ki Mariboru želijo škoditi le zato, ker sem jaz župan.

Toda ali se vam Janša ni vmešal v stranko? Dejansko je on odstavil prejšnjega predsednika, Šrota.

Kdo pa je Šrota imenoval? Saj se ve.

Zamer do SDS ne gojite?

V politiki ni zamer. Morda jih imajo oni do mene, zato imajo sedaj tukaj v Mariboru kandidata, ki prihaja bolj z levice kot z desnice. In še nekaj drugih indicev kaže, da je v Mariboru levica udarila v SDS.

Mislite, da sta v zadevi Patria v korupcijo vključena državni vrh in stranka SDS?

Mediji so spet naredili Janši uslugo, ko so to zgodbo objavili mesec dni pred lokalnimi volitvami. Sicer pa se Patria že dve leti zapovrstjo vrti po javnosti, pa ni učinka.

Eden od glavnih turističnih prihodkov Maribora so obiskovalci iz Hrvaške. Vi pa ste celo v nasprotju z mnenjem večine Mariborčanov pozivali proti arbitražnemu sporazumu.

Se strinjam z vami. Jaz sem politik in svoje osebno mnenje smem demokratično izražati. Vendar javno o tem nisem preveč govoril, mislim, da sem zgolj dvakrat omenil svoje nasprotovanje sporazumu. Po drugi strani hodim v Novaljo, tudi na Pagu smo organizirali mariborsko noč. Odnosi s sosednjimi hrvaškimi župani so dobri in mislim, da državna politika na nas ne vpliva.

Kaj pa mislite o kanglerizmih?

Nič. Ena luštna mlada gospodična, sedaj mamica, je naredila diplomsko nalogo. Prihaja seveda z rdečega pola in to je bila za njih pomembna diplomska naloga. Po drugi strani pa sem bil trikrat izvoljen v državni zbor in enkrat za župana. To je zame veliko priznanje. Ostal sem takšen, kakršen sem. Ko me ljudje zaradi kanglerizmov ne bodo več marali, bom tudi to sprejel. In me ne prizadene, če me sedaj nekateri pribijajo na križ, ker sem kje narobe postavil kakšno vejico ali klicaj.

Nam je bilo izredno všeč tisto, kar ste dejali ob otvoritvi mariborske kadetnice. In sicer o tem, da je treba slovensko vojsko približati civilizaciji. V bistvu ste bili vi že tedaj za umik iz Afganistana!

Veste, kako sem hotel slovensko vojsko približati civilizaciji? Menil sem, da se mora vojska malce več ukvarjati in družiti s civilno sfero in se vključevati v civilne projekte. To sem mislil. Če pa me sprašujete o Afganistanu, vam odgovarjam, da ja. Sem za to, da se umaknemo. Naj tam red delajo tisti, ki so za to poklicani.

Zdaj pa nam povejte še kaj o svojem odnosu do boga.

Vidite, tam je moja slika z dalajlamo. Tam na steni je križ. In tukaj na mizi imam Koran. Imam dobre odnose s kristjani, z islamsko skupnostjo v Mariboru, s pravoslavnimi, ki smo jim omogočili, da so kupili zemljo za cerkev. (Prinese na mizo Koran, op. a.). Ta Koran pa mi je podaril mariborski imam. Je v arabskem in srbohrvaškem jeziku.

Vidim, da ste si označili stran. Ga redno berete?

Včasih me kaj zanima. Celega ne bom prebral, ga pa včasih kje odprem in kaj preberem.

Tudi dalajlama je prišel le k vam. Ta teden ste se z njim srečali v Budimpešti. Spet vas bo obiskal. Kaj to pomeni?

Da je Maribor odprto mesto. Da ima Maribor potencial, da postane svetovno središče duhovnosti. Maribor je mirno mesto. Sem lahko pride, kdorkoli hoče. Ne glede na to, ali je budist, papež ali islamski verski voditelj. Maribor je odprt za vse in Maribor je za dialog. V tem je bil Maribor vedno prvi. Kar spomnite se, Rudolf Maister je zbudil Ljubljano. Ko je prišla II. svetovna vojna, so prve žrtve padle v Mariboru. In potem pride leto 90. Spet je bil prvi upor v Mariboru, kjer so ob pekrskih dogodkih padle prve žrtve. Dalajlama pa me je v Budimpešti sprejel tako, kot da se že 50 let poznava. Topel, odprt človek.

Ne bo zato v Mariboru manj kitajskih investicij?

Zaradi tega me glava sploh ne boli. Tudi Kitajci so v Mariboru dobrodošli. Bil bi zelo vesel, če bo k nam naslednje leto prišel tudi predsednik Kitajske.

Če boste prestolnica kulture, mladih, športa, celo religiozni center sveta, praktično sploh ne bo imel druge možnosti.

Pozabili ste, da bo tukaj novembra tudi svetovno mladinsko prvenstvo v šahu. 2400 tekmovalcev.

Še pred tem bodo lokalne volitve. Če boste zmagali, kaj obljubljate?

Obljubljam, da bo Maribor po 50 letih dobil sodobno umetnostno galerijo. Maribor bo dobil novo mestno knjižnico. Na Glavnem trgu bomo zgradili garažno hišo, naredili bomo novo brežino reke Drave. Zgradili bomo dva nova mosta čez reko Dravo, enega zagotovo, o drugem še ni dokončno odločeno zaradi dogovora z železnicami. Novi dom starejših pa bomo zgradili še v Malečniku in na Teznem.

Kaj pa boste naredili z na pol dokončanimi projekti iz zadnjih štirih let, s stavbami, ki nezgrajene zaradi krize v gradbeništvu stojijo po mestu, pri Betnavi, ob Smetanovi.

To naj ostane stvar investitorjev. Saj veste, če župan kupi 10 ali pa 20 stanovanj, je že koruptiven.