Grinderman: 2

+ + + + +

Ko se je pred tremi leti na policah glasbenih trgovin pojavil album Grinderman, je večina navdušencev nad alternativnim glasbenim izročilom prišla na svoj račun. Nick Cave se je po daljšem obdobju, v katerem se je izrazito posvečal ustvarjanju liričnih, umirjenih balad, vrnil na stara pota. Skupaj s soborci iz matične skupine The Bad Seeds, Martynom Caseyjem, Jimom Sclavunosom in Warrenom Ellisom, je ustvaril projekt, ki se je oddaljil od njihovih že nekoliko obrabljenih obrazcev. Grinderman je že po prvih taktih uvodnega komada Get It On obljubljal kolekcijo brezkompromisnih skladb, temelječih na tradiciji garažnega rocka iz sedemdesetih let prejšnjega stoletja, seveda z značilnimi Cavovimi besedili. Vse skupaj je spominjalo na zgodnje ustvarjalno obdobje Nicka Cava in njegovo obskurno delovanje v zasedbi The Birthday Party.

A razlika je bila v tem, da so se možje iz zasedbe lotili bazičnega rocka v nekoliko poznejših letih, pri čemer so odlično pokazali mlajšim retro naraščajem, kako se izvaja polnokrvni, umazani rock'n'roll. Nick Cave in druščina se vračajo z novim albumom, preprosto naslovljenim 2, kar dokazuje, da projekt Grinderman ni bil zgolj muha enodnevnica, temveč resna glasbena skupina. Prvi Grinderman je zamenjal (in deloma tudi zasenčil) zadnje albume zasedbe The Bad Seeds, dvojka pa se vrača v prepoznavnem slogu kot logično nadaljevanje prvenca. Uvodni skladbi Mickey Mouse And The Goodbye Man in Worm Tamer nevzdržno spominjata na prvenec - z minimalističnimi strukturami, podprti s psihedeličnimi zvoki vreščečih kitar, udarnega basa ter z značilnim Cavovim vokalom in besedili, predstavljata drugi izdelek zasedbe v najboljši luči. Album se nadaljuje s trenutnim singlom Heathen Child, nenavadno skladbo s skoraj eksotično melodijo, ki nas z enakomernimi ritmi in s silovitim refrenom popelje v nekoliko umirjen, hipnotičen in s psihedeličnimi kitarami podprt komad When My Baby Comes. What I Know je pravzaprav umirjeni Cavov recital z minimalistično glasbeno spremljavo, ki nas popelje v silovito, umazano in brezkompromisno skladbo Evil, nakar se soočimo z umazanim bluesom skladbe Kitchenette. Zaključna skladba Bellringer Blues je mešanica umazanega bluesa in garažnega rocka s takšno intenzivnostjo, da učinkuje bolj kot otvoritveni in ne kot sklepni komad, hkrati pa simbolično napoveduje nadaljevanje projekta Grinderman. In če se ozremo še na ovitek albuma: prvi Grinderman je imel na naslovnici opico, drugi ima volka. To nas brez dvoma pripelje do spoznanja, da se Cave in druščina vračata h koreninam ro-cka, in to na najiskrenejši način: s silovito, neobremenjeno mladostniško energijo, ki bo zagotovo pripeljala do še kakšne mojstrovine. Vsem, ki bi si radi ogledali zasedbo Grinderman v živo, pa priporočamo obisk koncerta, ki bo 9. oktobra v ljubljanskih Križankah.