7. 10. 2010 | Mladina 40 | Svet
Gverilka in tretji Lulov mandat
Ko je mladi bolgarski komunistični aktivist leta 1929 iz rodnega Gabrovega zbežal najprej v Francijo in se nato ustalil v Braziliji, si najbrž ni mogel misliti, da bo njegova hči, skoraj petdeset let po njegovi smrti, glavna favoritka za prvo predsednico te države
V nedeljo zvečer je med privrženci kandidatke delavske stranke (PT) na brazilskih predsedniških volitvah zavladalo razočaranje. Dilma Rouseff kljub javnomnenjskim raziskavam vseh pomembnejših agencij v državi ni zmagala že v prvem krogu, zbrala je namreč le slabih 47 odstotkov glasov. Razočarani niso bili le politični analitiki, ki so se zmotili, več tednov so namreč kljub rahlemu upadanju podpore v en glas napovedovali, da drugega kroga ne bo, vidno razočaran je bil tudi dosedanji predsednik Luiz Inácio Lula da Silva, ki je Rouseffovo izbral za svojo naslednico. Sam, kljub skoraj fanatični podpori javnosti, po ustavi za predsednika republike ni smel kandidirati še tretjič. Zavedel se ni le dejstva, da volivci v njeni kandidaturi očitno niso prepoznali nadaljevanja njegove politike, ki je podobo Brazilije v zadnjih osmih letih povsem spremenila. Zaradi volilnih rezultatov dveh protikandidatov se je moral prvič resno soočiti tudi s skrajno možnostjo, da bi lahko 62-letna dosedanja šefinja njegovega kabineta volitve v drugem krogu celo izgubila. Kandidat socialdemokratske stranke (PSDB), Lulov protikandidat na predsedniških volitvah leta 2002, po tem pa župan São Paula in guverner istoimenske zvezne države, 68-letni José Serra, je v nedeljo zbral skoraj 33 odstotkov glasov, največje presenečenje letošnjih volitev pa je nedvomno rezultat 52-letne kandidatke stranke zelenih (PV), nekdanje članice Lulove delavske stranke in njegove okoljske ministrice, Marie Osmarine Marine Silva Vaz de Lima, krajše Marine Silva. Ta zaščitnica amazonskih gozdov je namreč zbrala kar 19 odstotkov glasov. Ob teh rezultatih je Lula dobil precej jasno sporočilo, da njegova varovanka nima ne karizme ne potrebnih političnih izkušenj, kar so mu mnogi že nekaj časa očitali. Legendarni 68-letni brazilski pevec Caetano Veloso je denimo pred volitvami za časnik Folha de Bahia izjavil, da bi bila njena zmaga v prvem krogu korak nazaj. Kritiziral je predvsem to, kako sta Lula in Rouseffova v predvolilni kampanji nastopala, saj naj bi bila preveč evforična, kot da »imata« zmago zaradi Lulove priljubljenosti že v žepu.
Seveda je ključno vprašanje pred drugim krogom volitev, ki bo 31. oktobra, koga bo podprla Marina Silva; politični analitiki so si skoraj edini, da nikogar. Njena podpora bi utegnila Dilmi Rouseff v očeh zelenih prinesti premočno zmago, če pa bi podprla kandidata sredinske socialdemokratske stranke, ki jo obtožujejo neoliberalizma, Serro, bi morda ogrozila nadaljevanje Lulovih socialnih reform, ki si jih državljani želijo in jih pričakujejo. Ker je Serra Marini Silvi že pred časom namignil, da bi morda lahko postala njegova podpredsednica, bo morala Rouseffova v teh tednih pokazati precej politične spretnosti, da Marina Silva svojim volivcem le ne bi pošiljala preveč dvoumnih signalov.
Ko je Lula 27. oktobra 2002 v drugem krogu premagal Joséja Serro, so se mnogi bančniki in poslovneži bali najhujšega; nekdanji sindikalni voditelj brez srednješolske izobrazbe bi lahko po vzoru drugih južnoameriških voditeljev nacionaliziral velik del njihovega premoženja. A skrb se je izkazala za odvečno, saj se Lula, razen pravičnejše obdavčitve, premožnejšega sloja sploh ni lotil. Lotil pa se je revščine. Vodil je zmerno politiko, se pogovarjal tudi z desnico, to pa mu je peščica nekdanjih sindikalističnih in levičarskih prijateljev zamerila in ga zapustila. Večino od 136 milijonov brazilskih volivcev je prepričal tudi v drugo, leta 2006, saj jim je njegova socialna politika prinesla na milijone novih delovnih mest, umiritev inflacije, trajnejšo energetsko stabilnost, ugodno okolje za gospodarski razvoj, najrevnejšemu sloju prebivalcev v favelah velikih mestnih naselij pa elektriko, pitno vodo, kanalizacijo, asfaltirane ceste in predvsem - manj uličnega streljanja. Brazilsko gospodarstvo se je otreslo precejšnjega dela zunanjega dolga in je intenzivno rastlo, prebivalstvo pa je imelo znatne koristi od programov proti lakoti, za elektriko v vsako hišo in drugih, ki jih je deloma začel že njegov predhodnik, Fernando Hen-rique Cardoso. Lula je prav zaradi svoje priljubljenosti, po javnomnenjskih raziskavah naj bi bilo z njim zadovoljnih kakih 80 odstotkov državljanov, nekaj časa razmišljal celo o spremembi ustave, ki bi mu omogočala še tretjo in morda četrto kandidaturo. To misel je kasneje opustil, saj naj bi potem, ko bi Dilma Rouseff, ki še nikoli ni bila izvoljena niti na lokalnih volitvah, postala prva ženska predsednica republike, čez štiri leta ponovno kandidiral.
»Izvolitev Dilme Rouseff je le še vprašanje časa: nedelja, 3. oktobra, ali nedelja, 31. oktobra,« je bil odločen Carlos Lopes, analitik z inštituta Santafé Ideias, v intervjuju za francosko agencijo AFP.
Ko je Lula, tik pred imenovanjem novega ministra za energetiko, lepega dne spoznal Dilmo Rouseff, ekonomistko in poznavalko energetskega položaja v državi, je dotedanjega kandidata gladko odslovil in ji nemudoma ponudil stolček. Dvakrat ločena hči bolgarskega priseljenca in brazilske učiteljice je že v srednji šoli, po vojaškem udaru leta 1964, ko je v državi do leta 1985 zavladala trda roka vojaške diktature, simpatizirala s skrajno levičarskimi študentskimi gibanji. Ko je vstopala v kampanjo za letošnje volitve, so jo povezovali z oboroženimi ropi bank, skrivanjem orožja in drugimi terorističnimi dejavnostmi. Še zdaj jo mediji pogosto imenujejo gverilka, svoje vpletenosti v omenjene dogodke iz davne preteklosti ji nikoli ni zares uspelo zanikati.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.