7. 10. 2010 | Mladina 40
Radost kot gibalo
Saša Tasevski - inženirka smeha kot elementarne sile za plaz sprememb
Smejalna dejavnica na svojem višku
© Borut Peterlin
Ko so sredi prejšnjega stoletja novinarju, uredniku in humanistu Normanu Cousinsu zdravniki povedali, da ima neozdravljivo smrtno bolezen vezivnega tkiva, se je odločil, da jim ne bo verjel. Sam sebi je predpisal posebno terapijo. Njen pomemben del je bilo uživanje gromozanskih doz vitamina C. Še pomembneje pa je bilo, da se je ure in ure krohotal naravnost iz trebuha. Pri tem slednjem so mu bili v prav posebno podporo filmi bratov Marx.
Cousins je počasi ugotovil, da smeh telesu pomaga tvoriti močne anestetike. Deset minut krohota mu je omogočilo vsaj dve uri mirnega spanja brez bolečin. Ko ga je spet stisnilo, je pač spet zakurblal projektor. Svoja dognanja je leta 1979 strnil v uspešnici Anatomy of an Illness. Smrtno bolezen mu je uspelo prelisičiti za 26 let. Besede, ki morda najbolje povzamejo tega humanističnega kolosa, bi bile: »Ko se ozreš nazaj na svoje življenje, si težko predstavljaš večje zadoščenje, kot če si bil sposoben nekaj ljudem - pa če jih je bilo še tako malo! - pomagati najprej do pristnega ponosa, da pripadajo človeškemu rodu, potem pa še do židanega hrepenenja, da bi ta ponos upravičili.«
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.