28. 10. 2010 | Mladina 43 | Družba
Banski dvori
Anonimno pismo ravnatelju ljubljanske Drame očita zanemarjanje ravnateljske funkcije in finančno oškodovanje javnega zavoda
Ravnatelj ljubljanske Drame Ivo Ban na slovesnosti ob nastopu mandata leta 2008
© MIHA FRAS
V SNG Drami Ljubljana, našem osrednjem gledališkem hramu, je za prihodnji teden napovedana premiera. Na malem odru, torej v Mali Drami, bodo 5. novembra uprizorili Lunine mene, najnovejše besedilo znamenitega ameriškega dramatika, igralca in režiserja Sama Sheparda, v katerem se stara prijatelja med čakanjem luninega mrka spominjata mladosti. Predstavo, ki z bridkostjo in s pikrim humorjem govori o starosti, izgubljanju in (ne)zanesljivosti spomina, ki ga načenjajo zametki demence in kaplje viskija, je režiral Boris Cavazza, hkrati pa upodablja tudi enega od prijateljev, Amesa. V vlogi drugega prijatelja, Byrona, nastopa Ivo Ban, dolgoletni igralec ljubljanske Drame, ki ima za seboj več kot 150 vlog in je dobitnik številnih nagrad. Leta 1996 je s 47 leti postal doslej najmlajši dobitnik Borštnikovega prstana.
Ivo Ban je poleg tega ravnatelj ljubljanske Drame, to pomeni, da je odgovoren za njeno poslovanje in umetniško vodenje. Na ta položaj ga je leta 2008 imenoval tedanji minister za kulturo Vasko Simoniti, njegova odločitev pa je zbudila precejšnjo pozornost javnosti. Razlog ni bil toliko v tem, da Ban ni imel menedžerskih izkušenj, ali v tem, da je postal eden redkih igralcev na čelu slovenskih gledališč, saj vodstvene položaje večinoma zasedajo režiserji. Njegovo imenovanje je bilo zanimivejše zato, ker se je Simoniti takrat odločil, da bo Bana imenoval namesto dolgoletnega ravnatelja Janeza Pipana, ki je to gledališče vodil štirinajst let in mu je v tem času z bistveno večjim številom premier, odmevnih uprizoritev in mednarodnih gostovanj, pa tudi zato, ker so se v gledališče vrnili gledalci in so nekatere predstave postale prave uspešnice, povrnil prej za dolgo izgubljeni naslov vodilnega slovenskega gledališča. Mandati seveda niso večni, a ker Simoniti ni nikoli natančno pojasnil, zakaj se je odločil zamenjati Pipana, in ker razlogi potemtakem niso bili strokovne narave, so bili najverjetneje povezani s tem, da je Pipan, ki je bil tedaj predsednik Nacionalnega sveta za kulturo, skritiziral kakšno vladno odločitev, in še bolj s tem, da je pred zadnjimi predsedniškimi volitvami podprl kandidata LDS Mitjo Gasparija, čeprav se je pozneje kot komentator od njega distanciral. Ban je bil medtem nekajkrat opažen na prireditvah Simonitijeve SDS in je bil morda tudi zato primernejši kandidat.
Kakorkoli že, Ban je leta 2008 postal novi ravnatelj ljubljanske Drame. Številni člani igralskega ansambla so njegovo imenovanje sprejeli z odobravanjem, saj je napovedoval razbremenitev igralcev in bolj sproščeno ozračje. Hkrati je ostal tudi eden izmed njih. Čeprav drugače od vodij vodilnih gledališč v drugih državah nima vrste pomočnikov, ki bi mu bistveno olajšali sočasno finančno upravljanje hiše in snovanje repertoarja, se je odločil, da bo ob ravnateljevanju še naprej opravljal tudi igralsko delo. Njegova pogodba o zaposlitvi to sicer dopušča, a le pod pogojem, da zaradi dvojnega dela ni moteno delovanje javnega zavoda in da pred tem pridobi soglasje sveta zavoda. Svet zavoda je za njegovo dvojno delo ves čas vedel. Mnenja o tem, ali Banova igralska dejavnost dopušča, da ravnateljsko funkcijo opravlja v polnem obsegu, pa so že ves čas različna.
Zakaj? Zato, ker vodje gledaliških hiš svojo primarno režisersko ali igralsko dejavnost navadno zmanjšajo na minimum. Tudi prejšnji ravnatelj Pipan je denimo režiral le peščico predstav, Ban pa se je odločil za drugačno pot. Obdržal je več starih vlog, lotil pa se je tudi nekaj novih. Te dni ga lahko gledamo v vlogi Byrona v že prej omenjeni predstavi Lunine mene, v vlogi komandirja policijske postaje Rudija Marklja v prav tako sveži predstavi Totenbirt, v vlogi bogatega Juda Abrama Abramoviča Vengeroviča v predstavi Platonov in v vlogi Jacka v že starejši predstavi Jez. Nastopa pa tudi v nekaterih drugih predstavah. Vsaka od vlog terja priprave in teh pred vsako ponovitvijo ni malo. A ker gre večinoma za manjše vloge, ga pri vodenju Drame menda ne obremenjujejo pretirano.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
28. 10. 2010 | Mladina 43 | Družba
Ravnatelj ljubljanske Drame Ivo Ban na slovesnosti ob nastopu mandata leta 2008
© MIHA FRAS
V SNG Drami Ljubljana, našem osrednjem gledališkem hramu, je za prihodnji teden napovedana premiera. Na malem odru, torej v Mali Drami, bodo 5. novembra uprizorili Lunine mene, najnovejše besedilo znamenitega ameriškega dramatika, igralca in režiserja Sama Sheparda, v katerem se stara prijatelja med čakanjem luninega mrka spominjata mladosti. Predstavo, ki z bridkostjo in s pikrim humorjem govori o starosti, izgubljanju in (ne)zanesljivosti spomina, ki ga načenjajo zametki demence in kaplje viskija, je režiral Boris Cavazza, hkrati pa upodablja tudi enega od prijateljev, Amesa. V vlogi drugega prijatelja, Byrona, nastopa Ivo Ban, dolgoletni igralec ljubljanske Drame, ki ima za seboj več kot 150 vlog in je dobitnik številnih nagrad. Leta 1996 je s 47 leti postal doslej najmlajši dobitnik Borštnikovega prstana.
Ivo Ban je poleg tega ravnatelj ljubljanske Drame, to pomeni, da je odgovoren za njeno poslovanje in umetniško vodenje. Na ta položaj ga je leta 2008 imenoval tedanji minister za kulturo Vasko Simoniti, njegova odločitev pa je zbudila precejšnjo pozornost javnosti. Razlog ni bil toliko v tem, da Ban ni imel menedžerskih izkušenj, ali v tem, da je postal eden redkih igralcev na čelu slovenskih gledališč, saj vodstvene položaje večinoma zasedajo režiserji. Njegovo imenovanje je bilo zanimivejše zato, ker se je Simoniti takrat odločil, da bo Bana imenoval namesto dolgoletnega ravnatelja Janeza Pipana, ki je to gledališče vodil štirinajst let in mu je v tem času z bistveno večjim številom premier, odmevnih uprizoritev in mednarodnih gostovanj, pa tudi zato, ker so se v gledališče vrnili gledalci in so nekatere predstave postale prave uspešnice, povrnil prej za dolgo izgubljeni naslov vodilnega slovenskega gledališča. Mandati seveda niso večni, a ker Simoniti ni nikoli natančno pojasnil, zakaj se je odločil zamenjati Pipana, in ker razlogi potemtakem niso bili strokovne narave, so bili najverjetneje povezani s tem, da je Pipan, ki je bil tedaj predsednik Nacionalnega sveta za kulturo, skritiziral kakšno vladno odločitev, in še bolj s tem, da je pred zadnjimi predsedniškimi volitvami podprl kandidata LDS Mitjo Gasparija, čeprav se je pozneje kot komentator od njega distanciral. Ban je bil medtem nekajkrat opažen na prireditvah Simonitijeve SDS in je bil morda tudi zato primernejši kandidat.
Kakorkoli že, Ban je leta 2008 postal novi ravnatelj ljubljanske Drame. Številni člani igralskega ansambla so njegovo imenovanje sprejeli z odobravanjem, saj je napovedoval razbremenitev igralcev in bolj sproščeno ozračje. Hkrati je ostal tudi eden izmed njih. Čeprav drugače od vodij vodilnih gledališč v drugih državah nima vrste pomočnikov, ki bi mu bistveno olajšali sočasno finančno upravljanje hiše in snovanje repertoarja, se je odločil, da bo ob ravnateljevanju še naprej opravljal tudi igralsko delo. Njegova pogodba o zaposlitvi to sicer dopušča, a le pod pogojem, da zaradi dvojnega dela ni moteno delovanje javnega zavoda in da pred tem pridobi soglasje sveta zavoda. Svet zavoda je za njegovo dvojno delo ves čas vedel. Mnenja o tem, ali Banova igralska dejavnost dopušča, da ravnateljsko funkcijo opravlja v polnem obsegu, pa so že ves čas različna.
Zakaj? Zato, ker vodje gledaliških hiš svojo primarno režisersko ali igralsko dejavnost navadno zmanjšajo na minimum. Tudi prejšnji ravnatelj Pipan je denimo režiral le peščico predstav, Ban pa se je odločil za drugačno pot. Obdržal je več starih vlog, lotil pa se je tudi nekaj novih. Te dni ga lahko gledamo v vlogi Byrona v že prej omenjeni predstavi Lunine mene, v vlogi komandirja policijske postaje Rudija Marklja v prav tako sveži predstavi Totenbirt, v vlogi bogatega Juda Abrama Abramoviča Vengeroviča v predstavi Platonov in v vlogi Jacka v že starejši predstavi Jez. Nastopa pa tudi v nekaterih drugih predstavah. Vsaka od vlog terja priprave in teh pred vsako ponovitvijo ni malo. A ker gre večinoma za manjše vloge, ga pri vodenju Drame menda ne obremenjujejo pretirano.
Po kurilno olje in cigarete
Vprašanje je, ali je to res. Anonimno pismo, ki so ga pred tednom prejele nekatere medijske hiše in tudi komisija za preprečevanje korupcije, je Banovo dvojno delo v Drami postavilo v povsem drugačno luč. Očita mu, da naj bi bil zaradi igralskih obveznosti zanemarjal funkcijo ravnatelja in celo kršil svoje delovne obveznosti. Čeprav bi pričakovali, da se bo ravnatelj udeleževal kontrolnih vaj in premier gledaliških predstav, se Ban pri predstavi Kuverta menda ni udeležil niti kontrolne vaje niti nedavne premiere v Mali Drami. Razlog je preprost - v istem terminu je na velikem odru Drame nastopal v predstavi Totenbirt. »Predstave sploh ne bo videl, ker igrata sočasno,« je zapisal anonimni pisec. Ban je poleg tega od začetka letošnje sezone zaseden v dveh novih predstavah, ki ju igralski ekipi vadita dopoldne, igrata pa zvečer. To pomeni, da se mora igri posvečati tudi v času ravnateljevega delovnika. Pismo še opozarja, da Ban, ker opravlja pisarniško in igralsko delo, prejema tudi dve plačili. »V pisarni je plačan kot ravnatelj, na odru kot honorarec. Ko imamo dopoldansko predstavo, je tako plačan dvojno,« piše v anonimki. Ban naj bi bil, odkar je ravnatelj, za svoje sočasno igralsko delo prejel kar okoli 36.000 evrov avtorskega honorarja.
A to še ni vse. Anonimno pismo Banu poleg zanemarjanja ravnateljske funkcije očita tudi finančno oškodovanje javnega zavoda SNG Drama Ljubljana. Od aprila do septembra letos naj bi bil v zasebne namene uporabljal službeno vozilo Drame. Z njim naj bi bil potoval denimo na morje in na snemanja, med uporabo pa je menda avtomobil tudi poškodoval. V zasebne namene naj bi bil uporabljal tudi službeno kartico, z njo je menda kupoval gorivo, kurilno olje in cigarete, čeprav bi moralo biti to v javni inštituciji nekaj povsem nezaslišanega. Pri tem velja opozoriti, da je Drama javni zavod, ki mora za velik del programskih in materialnih stroškov sicer poskrbeti sam, a večino njegovega proračuna - iz katerega so se krili tudi stroški Banovega goriva, kurilnega olja in cigaret - še vedno polnimo davkoplačevalci.
Očitki ravnatelju Drame so zato skrajno resni in precej spominjajo na zgodbe o tem, kako je soproga nekdanjega zunanjega ministra Dimitrija Rupla za gospodinjske nakupe izkoristila kar avtomobil in voznika zunanjega ministrstva, ali na to, kako je nekdanji obrambni minister Anton Grizold s službenim avtomobilom, za uporabo katerega ni plačeval bonitete in ga zato ne bi bil smel uporabljati v zasebne namene, v šolo vozil svojega sina osnovnošolca. A pozor, vsi ti očitki niso le ugibanja. Ban očitkov o uporabi službenega avtomobila in kartice za zdaj ni zavrnil. Na naša vprašanja, ki so se nanašala na te konkretne očitke, sicer ni odgovoril, je pa za časnik Dnevnik priznal, da je službeni avtomobil res uporabljal v zasebne namene in da je zanj zaprosil, potem ko se mu je pokvarilo njegovo vozilo. S službenim vozilom je res podrgnil ob obcestni količek in nato prevzel stroške popravila. Ali je pri tem plačeval boniteto za uporabo službenega avtomobila v zasebne namene, nam ni uspelo izvedeti. Povsem jasno pa je, da je Ban tudi službeno kartico javnega zavoda res uporabljal za osebne nakupe. Dnevniku je priznal, da je imel pač »določene finančne težave«. Sam v »izposoji« sredstev ne vidi nič spornega, saj je porabljeni denar vrnil v obliki odtegljaja od plače ravnatelja.
Že anonimno pismo je namignilo, da naj bi bil Ban res v finančnih težavah, saj v pismu piše, da naj bi bil v zadnjem času ustavil izplačila svojih honorarjev za odigrane predstave zaradi izogibanja sodnim prepovedim. Te naj bi ga (oziroma njegov bančni račun) doletele že pred leti, domnevno zaradi neplačevanja davkov, pa tudi zaradi iger na srečo. Najsi to drži ali ne, je res, da je bil Ban pred leti znan po aktivizmu v piramidni igri Fair Play, v katero so, kot pozneje v bolj znani Catch the cash, številni Slovenci vložili svoje prihranke in nazadnje ostali praznih rok. Po naših podatkih naj bi bil skušal Ban v Drami že pred leti zaprositi za posojilo oziroma vnaprejšnje izplačilo večje količine denarja, a je takrat dobil odgovor, da v javni ustanovi to ni mogoče oziroma ni dopustno. Zdaj, ko Dramo vodi sam, je bilo, kot kaže, laže rešiti kakšno finančno težavo. S službeno kartico ali kakšno dodatno, posebej plačano vlogo.
Nihče ni vedel?
Nad poslovanjem Drame bdi svet tega javnega zavoda in presenetljivo je, da se doslej še ni oglasil. Njegov predsednik, bančnik France Arhar, sicer nekdanji pomladni kandidat za predsednika države in ljubljanskega župana, torej predstavnik iste politične linije, ki je imenovala tudi Bana, pravi, da za vse naštete očitke doslej ni vedel. »Meni kot predsedniku sveta tovrstni očitki niso bili znani, prav tako mi nobeden od drugih članov do sedaj nikdar ni omenil ničesar. Naš namen je jasen, da preverimo, ali očitki držijo. V ta namen je tudi sklicana izredna seja sveta, na kateri naj bi se pojasnila vsa dejstva, povezana z očitki. Na podlagi tako ugotovljenih in dokumentiranih dejstev naj bi svet sprejel ustrezne odločitve,« je v sredo dopoldne povedal Arhar. Kot nam je pozneje sporočil Ban, se je svet še isti dan sestal na izredni seji, kjer se je seznanil z vsebino anonimnega pisma. Potem je oblikoval posebno komisijo, ki bo analizirala očitke in preučila dokumentacijo ter pripravila poročilo, na podlagi katerega se bo svet opredelil do očitanih kršitev.
Kljub vsemu je težko verjeti, da svet za vse naštete očitke ne bi vedel. Svetniki so vedeli vsaj, da Ban poleg ravnateljevanja igra v številnih predstavah, saj so se z njegovo dvojno funkcijo že v izhodišču strinjali. Zanimivo pa je, da je predstavnik ministrstva za kulturo v svetu SNG Drame Ljubljana na sejah večkrat opozarjal, da se Ban pretirano angažira kot igralec, a se drugi člani sveta s tem niso strinjali. Podprli so torej Bana, protest predstavnika ministrstva za kulturo pa označili za »politično vmešavanje in pritisk na direktorja«. Predstavnik ministrstva je bil sicer podobnih očitkov deležen tudi, ko je opozarjal, da izhodišča za gradnjo nove Drame še vedno niso pripravljena, ali na to, da bi morala Drama nujno oblikovati dvojni cenik za oddajo prostora namesto enojnega. Glede drugih očitkov, od Banove uporabe službenega avtomobila do plačevanja osebnih izdatkov s službeno kartico, na ministrstvu pravijo, da zanje niso vedeli, zato bodo SNG Dramo Ljubljana zaprosili za potrebne podatke, in če bodo ugotovili nepravilnosti, napovedujejo tudi ukrepanje.
Vendar – ali drži, da tudi ministrstvo za kulturo ni vedelo popolnoma nič o Banovem ravnanju? Po naših podatkih naj bi bilo ministrstvo z nepravilnostmi v ljubljanski Drami seznanjeno že vsaj leto dni. Mogoče pa je, da so se očitki nanašali na katera druga domnevno sporna dejanja. Očitkov na Banov račun se je namreč v minulih dveh letih zvrstilo že toliko, da bi bilo presenetljivo, če ministrstvo z njimi ne bi bilo seznanjeno vsaj deloma. Mnogi igralci v Drami so z Banovim vodenjem sicer zadovoljni, a s tem, ko je pred časom veliko dvorano Drame za nekaj zaslužka odstopil komercialni televiziji POP TV, ki je že večkrat prej neuspešno poskušala priti do nje, si je nakopal veliko jeze. S tem naj bi se bil le odzival na klestenje stroškov, ki ga je vsem kulturnim institucijam zapovedalo kulturno ministrstvo, a sočasno naj bi bil vdor televizijskega žanra, kakršna je bitka talentov, v našo najprestižnejšo gledališko dvorano škodoval ugledu javne kulturne ustanove, ki jo vodi. Marsikdo mu zameri tudi, da v Drami menda ne spodbuja le svojega igralskega angažmaja, pač pa tudi angažma svojega sina. Drama je v času Banovega ravnateljevanja tudi manj obiskana, pri čemer je res, da je od začetka krize obisk upadel v skoraj vseh gledališčih. Izjema je MGL, kamor so se preselili številni abonenti iz ljubljanske Drame.
Kakorkoli že, ministrstvo za kulturo v ljubljansko Dramo doslej ni drezalo. Razlogi naj bi bili v tem, da naj bi bila prednostna naloga ministrstva medijska zakonodaja, v tem, da se je ministrstvo, kot kaže, odločilo za mlačnejšo politiko in si ne želi odmevnih kadrovskih rošad, pa tudi v tem, da naj na obzorju ne bi bilo primerne zamenjave za Bana, saj prejšnjega ravnatelja Pipana položaj menda ne zanima več, med zaposlenimi v sami hiši pa naj tudi ne bi bilo primernega kandidata. A četudi kateri od teh razlogov drži, so zdaj postali brezpredmetni. Očitki, ki jih je na Banov račun razkrila tokratna anonimka, so povsem konkretni. Ban jih ni zavrnil. Tega pač ni mogoče prezreti.
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.