Odvzemimo jim premoženje

Škoda, ki je v Sloveniji po oceni policije do meseca oktobra nastala zaradi gospodarskega kriminala, znaša 523,2 milijona evrov

Kako mirno spijo glavni akterji zaključnega dela slovenske tranzicije? Denimo Igor Bavčar, ki so mu kriminalisti na računu v NLB našli 2,4 milijona evrov depozita, kar je več od seštevka vseh njegovih bruto prejemkov med junijem 2002 in majem 2009, ko je vodil Istrabenz? Kako mirno spi Boško Šrot, ki je s svojimi potezami spravil na rob Pivovarno Laško? Pa Ivan Zidar, ki je privatiziral nekoč največje slovensko gradbeno podjetje? Ne nazadnje Hilda Tovšak s svojim »rančem«, ki je 10 milijonov evrov izvozila prek panamskega podjetja v Luksemburg? Ali pa pogrebniki Preventa, med katerimi je najti milijonarje? In družina Volk, ki si je s privatizacijo in s stečajem MIP-a nakopala ovadbo z več kot 57 očitanimi kaznivimi dejanji?
Vprašanje spanca je seveda relativno. Morda se danes vsi omenjeni v spanju premetavajo, a v številnih drugih državah bi spali še veliko bolj nemirno. Vzemimo zadnji primer poslanca SNS Srečka Prijatelja, ki je zaradi podkupovanja in izsiljevanja dobil zaporno kazen petih let in dveh mesecev. S tem »uspešnim« primerom se lahko represivni organi v Sloveniji sicer hvalijo, a v Franciji bi sodišče po obsodbi preverilo, ali Prijateljevo premoženje ustreza njegovim preteklim dohodkom. In če Prijatelj ne bi mogel predstaviti razumnih argumentov, bi poleg zaporne kazni država zaplenila tudi njegovo hišo. Nekaj podobnega bi se Prijatelju, ali pa recimo Hildi Tovšak, Bavčarju ali Šrotu, v primeru obsodbe lahko zgodilo še na Danskem, v Avstriji, Nemčiji ali na Nizozemskem. In seveda v Italiji, kjer pravosodni organi že desetletja v primeru hujših kaznivih dejanj kazenski postopek razširijo na vse premoženje obsojenca, ki mora nato sam dokazati, da je lastnino dobil po zakoniti poti.
Kaj takšnega je v Sloveniji za zdaj nepredstavljivo, kaj šele da bi sodišča, tako kot na Finskem ali Norveškem od leta 1985, zaplenila tudi premoženje »nedolžnih«. Preiskavo hujšega kaznivega dejanja lahko na primer finsko sodišče razširi tudi na bivše zakonske partnerje in prijatelje. In če, denimo, znanci teoretično obsojene Hilde Tovšak ne morejo dokazati, da so premoženje pridobili zakonito, bi jim ga država lahko odvzela, četudi jih sodišče ne bi obsodilo. Bi tudi Slovenija morala po tej poti t. i. zmanjševanja dokaznih standardov za hujša kazniva dejanja? Bi bil to prevelik poseg v človekove pravice in vrnitev v čas Robina Hooda, še huje - socializma? Harij Furlan, direktor nacionalnega preiskovalnega urada (NPU) je prepričan, da bi Slovenija morala že zdavnaj iti po tej poti. »Slovenija bi morala pri odvzemu protipravne premoženjske koristi slediti že uveljavljene prakse nekaterih evropskih držav, predvsem tistih s področja 'common law' sistema, ki že nekaj časa poznajo sistem razširjene konfiskacije,« meni.
Poslanska skupina Zares se je ta teden s prvopodpisano Cveto Zalokar Oražem odločila za koalicijsko »solo« akcijo. Mimo pravosodnega ministrstva, ki ga vodi LDS-ov minister Aleš Zalar so v zakonodajni postopek vložili »zakon o odvzemu premoženja nezakonitega izvora«. Gre za zakon, narejen po vzoru omenjenih držav, po katerem bi lahko sodišča v primeru hujših gospodarskih kaznivih dejanj, pranja denarja, delovanja v kriminalni združbi, korupcije, preprodaje drog in podobno ugotavljala in zasegla izvor vsega premoženja obsojenega in ne zgolj tistega, ki je bilo pridobljeno na osnovi konkretnega kaznivega dejanja. Naj ilustriramo: Boško Šrot ali Igor Bavčar, ki sta med drugim obtožena pranja denarja v enem izmed poslov, bi morala posledično dokazati tudi zakonitost vsega preostalega, zasebnega premoženja.
Na osnovi zakonskega predloga, ki je tudi pri poslancih iz vrst SD, Desusa in neodvisnih naletel na visoko politično podporo - v zgolj enem dnevu so pobudniki zbrali 36 podpisov - bi lahko premoženje država obsojencem odvzela brez t. i. klasičnega upoštevanja materialnih dokazov, ampak že na osnovi visoke stopnje zanesljivosti. To pomeni, kot piše v obrazložitvi predloga, da bi lahko sodišče v določenih primerih premoženje konfisciralo že, če bi bila razlika med posedovanim in zakonito izkazanim premoženjem tako velika, da vanjo ne bi dvomil »noben razumen, v življenjskih zadevah izkušen človek«. S tako zaseženim premoženjem bi potem razpolagal urad za preprečevanje pranja denarja, v sodelovanju z davčno upravo, carino, policijo, centri za socialno delo, tožilstvom in sodišči.
Na koga predlog zakona cilja, je jasno. Kljub množici pobud, reform, morda celo ustanovitvi slovenskega FBI-ja, ustanavljanja takšnih ali drugačnih posebnih skupin, za zdaj še ni zaznati posebnega premika pri pregonu gospodarskega kriminala ob finalu slovenske tranzicije. Hkrati pa je to tudi eden od glavnih pomislekov proti pobudi in razlog, zaradi katerega zakona doslej »uradno« niso predlagali na ministrstvu za pravosodje. Z zakonom bi namreč znižali t. i. dokazne standarde.
Zaradi priporočil EU in sveta Evrope je vlada lani sicer ustanovila medresorsko delovno skupino, ki je imela nalogo pripraviti predloge za ustanovitev »nacionalnega urada za vračanje premoženja«, a do tega nato ni prišlo. Skupina je vladi podala predloge za ustanovitev urada, toda Zalarjevo ministrstvo za pravosodje je na osnovi stališča sveta za kaznovalno pravo te predloge zavrnilo z argumentom, da je pravna ureditev področja odvzema premoženjske koristi v Sloveniji povsem ustrezna. Tudi ta teden so se na pravosodnem ministrstvu na pobudo odzvali z začudenjem, češ da predlagani zakon »ni dobro pripravljen, niti premišljen« ter da na tej osnovi ne bo nikomur mogoče vzeti niti enega evra. A aktivnosti pravosodnega ministrstva so še manj spodbudne, saj tam, kot pojasnjujejo, zdaj delajo šele mednarodno »primerjalno pravno analizo in pregled ureditve«.
Eden glavnih nasprotnikov osnutka zakona, tudi član sveta za kaznovalno pravo, je dr. Ljubo Bavcon. Pravi, da je takšna zakonodajna sprememba nepotrebna, ker imamo že zdaj »vse inštrumente, ki so nujni, da se zavaruje premoženje, če je podan utemeljen sum«. Že zdaj naj bi bil v kazenskem pravu uveljavljen princip, da nihče ne sme obdržati premoženjske koristi, ki je bila pridobljena zaradi kaznivega dejanja. Po njegovem bi morali zgolj uporabljati pravila, ki jih že imamo, sicer naj bi se vrnili nazaj v čase, ko so za določeno kaznivo dejanje kaznovali »vseh 25 osumljenih«. Bavcon vztraja, da je treba ostajati pri klasičnem dokazovanju in spoštovanju dokaznih standardov ter dodaja: »Se pa zavedam, da je moj glas glas vpijočega v puščavi. Takšne ideje, češ, še Srbi imajo to ureditev, je populistično prijetno slišati. Toda s tem prestopamo Rubikon.« Opozarja tudi na manifest petnajstih kazenskih pravnikov, ki so nedavno opozorili, da bi tudi Evropa, denimo Evropsko sodišče za človekove pravice, morala vztrajati pri klasični domnevi nedolžnosti.
Čeprav Bavcon nasprotuje ideji, pa priznava, da sistem v tem trenutku ne deluje. O tem govorijo tudi policijske statistike. Policija ocenjuje, da je škoda, povzročena s t. i. gospodarsko kriminaliteto v prvih desetih mesecih tega leta v Sloveniji narasla že na 523,2 milijona evrov, medtem ko primerov, ko bi sodišča premoženje zasegla in milijone vrnila nazaj državi, praktično ni. NPU je denimo državnim tožilstvom predlagal t.i. »začasno zavarovanje« okrog 13 milijonov evrov vredne protipravne premoženjske koristi, na podlagi sodnih odredb pa je bilo začasno zaseženih le 5 milijonov evrov protipravne premoženjske koristi. Druge države so pri tem veliko uspešnejše. V Veliki Britaniji bodo letos po predvidevanjih zasegli 250 milijonov funtov premoženja. Na Irskem imajo celo »urad za protipravno premoženjsko korist«, ki ga sestavljajo policisti, davčni in carinski inšpektorji ter delavci oddelka za socialne, družbene in družinske zadeve. Irska je le trikrat večja od Slovenije, pa je ta urad lani v državni proračun prek plačila davkov in zasega premoženja prinesel kar 30 milijonov evrov. V vseh teh primerih gre za postopke razlastninjenja kriminalcev, ko ti niso mogli dokazati izvora svojega premoženja.
Da slovenska zakonodaja vendarle potrebuje spremembo, priča tudi zadnji primer razbitja kriminalne združbe, ki je s preprodajo drog služila od Srbije do Slovenije. V Srbiji še niso ujeli domnevnega vodje Darka Šarića, a so mu lahko na podlagi zakonodaje, ki je nastala z mednarodno pomočjo, zaplenili več milijonov evrov vredno premoženje in ga že začeli razprodajati na javnih dražbah. Kot je znano, so člani Šarićeve združbe, ki naj bi tihotapila kokain iz Južne Amerike prek Balkana v Evropo, tudi aretirani Slovenci. A v Sloveniji njihovih hiš, lokalov, avtomobilov, ki očitno niso bili pridobljeni iz plač, država ni zasegla. Domnevni vodja slovenske kokainske naveze v balkanski kriminalni združbi Dragan Tošić s pajdaši tako še vedno razpolaga z vsem dobič-kom in premoženjem, ki ga očitno ni pridobil na osnovi pogodbe o zaposlitvi.
Boštjan M. Zupančič, slovenski sodnik pri Evropskem sodišču za človekove pravice, se tudi zaradi tega s stališči Bavcona, češ da gre za poseg v človekove pravice in domnevo nedolžnosti, ne strinja. Pravi, da to vprašanje nima zveze s spoštovanjem človekovih pravic. Kar trdi Bavcon, je po njegovem »non-sens«. Bavcon naj bi s tem zagovarjal »privatizacijo 50 let trajajoče akumulacije presežne vrednosti, ki so jo ustvarili slovenski delavci«. Strah pred sesutjem t. i. domneve nedolžnosti in vpeljavo morda spornega obratnega dokaznega bremena naj bi bil odveč - »saj gre za finance. Vsaka davčna napoved predstavlja neke vrste obrnjeno dokazno breme, če hočete. Tam morate vi dokazati vaš dohodek in izvor dohodka ter od tega plačati davek. In to nima zveze z nedolžnostjo,« odgovarja. Ravno tako naj ne bi držalo, da so načela že tako ali tako zapisana v slovenski zakonodaji. V tem trenutku, pojasnjuje Zupančič, ima neko slovensko sodišče vso pravico, da npr. zaseže »65 tisoč evrov«, ki jih je neki preprodajalec drog zaslužil pri poslu, zaradi katerega je bil obsojen. »Dejstvo, da ima najnovejši model mercedesa, hišo s tremi nadstropji, čeprav je bil zadnjih 10 let nezaposlen, pa ostaja še naprej nerazrešeno. Imunski sistem države ne deluje.« In če bi imunski sistem družbe deloval, bi država morala v teh primerih vprašati po premoženju.
Ideja Zaresa je seveda politično všečna in skorajda nujna v razmerah, ko se zdi, da država izgublja boj z gospodarskim kriminalom. Ima veliko možnosti, da jo bo politika podprla; podpira jo policija, pa tudi tožilci. V zadnjem letnem poročilu vrhovnega državnega tožilstva so na primer zapisali, »da med mednarodnimi aktivnostmi, kjer so bila na evropskem, širšem mednarodnem in svetovnem nivoju obravnavana za delovanje tožilstva in kazenskega sodstva /.../ posebej poudarjamo aktivnosti v zvezi z zasegi in odvzemi protipravno pridobljene premoženjske koristi in opozarjamo na potrebo po čimprejšnji izpeljavi zakonskih in dejanskih podlag za implementacijo instituta«.
A ob tem všečnem in malce tudi populističnem predlogu vendarle velja opomniti, da reforma predvideva obsodbe. Tudi po »Zaresovem« zakonu o odvzemu premoženja nezakonitega izvora tega ni mogoče odvzeti, če poprej sodišča pri odmevnih zgodbah procesa ne pripeljejo do konca. Tega pa še vedno ni. In tu imajo prav kritiki, vključno z Bavconom in Zalarjem, ki menijo, da so zgolj spremembe zakonov, ki so pogosto prekopirani iz tujine, metanje peska v oči. A če tudi oni ne vedo, kam in kako, se lahko hitro izkaže, kot se boji Zupančič, da je »Slovenija enostavno premajhna za pravno državo«.

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Pošljite SMS s vsebino MLADINA2 na številko 7890 in prejeto kodo prepišite v okvirček ter pritisnite na gumb pošlji

Nakup prek telefona je mogoč pri operaterjih Telekomu Slovenije in A1.

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal

Tedenski zakup ogleda člankov
Za ta nakup se je potrebno prijaviti.

4,2 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 15,8 EUR dalje:

Naroči