2. 12. 2010 | Mladina 48 | Kultura
Kulturniški ostanki
Kaj in kdaj nam o sodobni kulturi lahko pove nacionalka
Umetnost igre z Marjano Ravnjak
© TVS
Zaradi bližajočega se referenduma o zakonu o RTV in izklopa analognega signala, do katerega je prišlo v sredo, se zadnje čase zdi, da se z nacionalko spet nekaj konkretnega dogaja. Občutek nas navdaja z upanjem, hkrati pa nas zaradi dogajanja v minulih letih tudi nekoliko straši. Še predobro se namreč spomnimo, kako je začela nacionalka po prejšnjem referendumu vestno skrbeti za ljubitelje frajtonarice in jim je v zadnjih letih priskrbela vsaj tri oddaje o tej žlahtni muziki. Medtem je ukinila kar nekaj “urbanih” glasbenih oddaj, sodobne kulturniške vsebine pa so se razdrobile po oddajah, ki so na sporedu v neuglednih terminih.
V nedeljo zvečer nas je tako ob gledanju oddaje Ars 360º zmrazilo, saj smo ugotovili, da je nekaj prikazanih kratkih izsekov iz novega spota pevke Katje Šulc verjetno edina priložnost, da si ta presežek ogledamo na nacionalki. Nedelja zvečer, ko gredo oboževalci Maria že počasi proti postelji, je tudi edini termin, v katerem smo lahko videli prispevek o dvojcu Kitsch-Nitsch, ki navdušuje z vinilnimi nalepkami. Res je sicer, da nacionalki kulturniških oddaj ne primanjkuje. Ta ponedeljek so se v Osmem dnevu, ki je prav tako na sporedu v poznih urah, denimo posvečali Lee Miller in Niku Grafenauerju, nekaj sodobnega kulturniškega utripa pa smo lahko ujeli tudi v Tranzistorju in pozneje v Studiu City. Pozno zvečer, po Odmevih, smo si lahko, kot vsak delovnik, ogledali tudi kulturni pregled dneva. A dejstvo je, da imajo na nacionalki pri izbiri terminov in minutaže več kot očitno prednost oddaje domačijskega tipa.
Če si namreč zaželimo šovinističnega kramljanja o domačih opravilih in običajih, če si zaželimo novih, starih ali prastarih narodno-zabavnih biserov ali celo aktualnih narodno-zabavnih hitov iz Štajerske, lahko z nacionalko preživimo ure in ure. Tako ne preseneča, da v trenutno edini resnično glasbeni razvedrilni oddaji na TVS, v Paradi, ki je na sporedu v torkovem elitnem večernem terminu, raje pojejo res stare pesmi. Da le ne bi slučajno vznemirili koga, ki se je še v petek zvečer ob gledanju Na zdravje! pozibaval v ritmih Veselih Štajerk.
V kulturni redakciji se sicer trudijo. To smo lahko ugotovili, ko smo pred tedni spremljali oddajo Umetnost igre, ki so se jo odločili posneti v obliki telekonference. Boris Cavazza se je tako celo oddajo vozil na zadnjem sedežu avta in dajal izjave po mobitelu, Pia Zemljič je telefonirala v garderobi, medtem ko so predstavniki gledaliških institucij, ki so se vključili v razpravo, ždeli v svojih pisarnah na stacionarnih telefonih. Debata o tem, ali bi bilo za igralce smiselno uvesti svobodni trg, kjer jih ne bi “omejevale” pogodbe za nedoločen čas, morda niti ni bila prava debata, saj so se vsi bolj ali manj strinjali, da to ni dobra ideja. A pomembno je bilo, da so ves čas igrali in pri tem v roki držali telefon. Čeprav bi bilo to v resnici smiselno le, če bi oddajo prenašali v živo.
Kakorkoli že, referendum verjetno ne bo rešil vseh programskih tegob. Prav tako Bojanu Travnu verjetno ne bo razložil, kdo je bil Al Capone, ki ga je v Pogledih Slovenije tako nerodno primerjal s slovenskimi sumljivci. Morda pa je slednje naloga za prav tako pogosto zapostavljeni izobraževalni program.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.