9. 12. 2010 | Mladina 49
Prihodnost, kot jo vidi WikiLeaks
Zakaj je Slovenija le pomanjšana verzija tajnih depeš ameriške diplomacije in zakaj so tudi druge vlade ob razkritju teh depeš pogledale stran
Julian Assange, ustanovitelj WikiLeaksa v Ženevi, 5. novembra
© afp
Vsi - tudi pri nas - se zgražajo nad vsebino tajnih depeš ameriških ambasad, toda te tajne depeše so v resnici le povečava Slovenije, le povečana verzija Slovenije. Samo pomislite: kaj je mogoče razbrati iz depeš? Da vsi stalno vohunijo za vsemi, da vsi stalno vse šikanirajo in obrekujejo: Američani obrekujejo vse po vrsti, savdski kralj obrekuje in šikanira iraškega premiera in pakistanskega predsednika, nemški ministri se obrekujejo in šikanirajo kar med sabo. In tako dalje. Je pri nas kaj drugače? Ne. Vsi stalno drug drugega obrekujejo in šikanirajo - vsi stalno drug za drugim vohunijo. Ista reč, le v pomanjšani, bolj zgoščeni obliki.
Kaj še razkrivajo tajne depeše ameriških ambasad? Da Američani trumo tujih dežel, tujih vlad in tujih vladarjev sumijo ali pa obtožujejo korupcije - »skorumpiranost« je ena izmed ključnih besed ameriških tajnih depeš. Afganistanska vlada je povsem skorumpirana (kolo vodi klan Karzaj!), turška vlada je skorumpirana (premier Erdogan ima v Švici osem bančnih računov!), Kenija pa je močvirje korupcije. In seveda: Rusija je »mafijska država«. Je pri nas kaj drugače? Ne. »Skorumpiranost« je tudi v Sloveniji ena izmed ključnih besed - tako kot Patria in TEŠ in SCT in Merkur in Istrabenz in tako dalje. Splošno prepričanje je, da so vsi počez in povprek skorumpirani, tako da bo pred Klemenčičevo protikorupcijsko komisijo zdaj stopil tudi premier Pahor, ki ga ameriške tajne depeše sicer ne sumijo skorumpiranosti, toda v Sloveniji, pomanjšani, zgoščeni verziji ameriških tajnih depeš, se je hitro - da ne rečem avtomatično - vklopil v splošno sliko. Očitke, da je Slovenija »mafijska država«, pa itak zelo dobro poznamo, resda ne iz tajnih depeš, ampak iz ust slovenskih politikov, recimo Zmaga Jelinčiča: »Slovenija postaja mafijska država.« Vidite, ista reč.
Tajne depeše ameriške diplomacije je na dan spravil Julian Assange, kombinacija hekerja, digitalnega idealista, skvoterja, geeka, Cheja, borca za svobodo, anarhista, državljana-novinarja, Pandore in pirata - Avstralec, ki je šokiral svet. Točno, tudi Slovenija ima svojega Juliana Assangea, le da ni Avstralec, ampak Finec, finski novinar Magnus Berglund - Finec, ki je šokiral Slovenijo. Njegov dokumentarec o aferi Patria je bil WikiLeaks pred WikiLeaksom, pomanjšana verzija tajnih depeš ameriške diplomacije. Ista reč. Berglundov dokumentarec je zgrozil Slovenijo, predvsem tedanjo slovensko oblast - sledili so kakopak pozivi k linču. Berglundu je treba soditi! To je napad na Slovenijo! Berglund je državni sovražnik! Hej, če bi to storil kaki drugi državi ali pa premieru kake večje države, ga ne bi pustili pri miru! Slovenski politiki so imeli kar nekaj idej o tem, kaj bi bilo treba početi z Berglundom. In tudi ameriški politiki imajo kar nekaj idej o tem, kaj bi bilo treba početi z Assangeem: nekateri bi mu sodili, nekateri bi ga mučili, nekateri bi ga obsodili na smrt, nekateri bi ga likvidirali po hitrem postopku, nekateri bi ga preganjali kot Osamo bin Ladna, nekateri hočejo, da ga uradno razglasijo za terorista, spletno stran WikiLeaks pa za teroristično organizacijo. To je napad na Ameriko! Assange državni sovražnik! Treba ga je ustaviti, pa naj stane, kar hoče! Hej, če bi razkril tajne depeše ruskih ambasad, bi ga dal Putin takoj likvidirati! Ni kaj, ista reč. V pomanjšani obliki. Mini Me!
In tipično: razkritje tajnih depeš ameriške diplomacije sicer zdaj mnogi obsojajo, celo številni novinarji, toda vsi po vrsti so, kot pravijo, fascinirani nad količino tajnih informacij (its sheer volume), ki so ušle. Vsekakor, tajne depeše so kot h''woodski film: v njih je za vsakega gledalca nekaj. Ali bolje rečeno: za vsako deželo nekaj. Vsaka dežela lahko v teh depešah najde in prepozna svojo pomanjšano verzijo, svoj Mini Me. Italija, Nemčija in Francija. Rusija, Kitajska in Mehika. Pakistan, Savdska Arabija in Iran. Katar, Kiribati in Dagestan. Slovenija. Prav res, za vsakega nekaj - v tajnih depešah, ki šele prihajajo, naj bi bila omenjena tudi zunajzemeljska bitja ... ee, neznani leteči predmeti. Razlog več, da je v teh depešah več priložnosti za identifikacijo kot v vseh letošnjih h''woodskih filmih skupaj.
A to še ni vse. Assangea, ki je WikiLeaks spremenil v največjo tiskovno agencijo na svetu (in ki ga dolžijo ogrožanja nacionalne varnosti, internacionalne varnosti, življenj, diplomacije, koalicij, mirovnih procesov, demokracije in svetovnega reda), so zdaj v Britaniji prijeli - ne direktno zaradi tega, kar je obelodanil, ampak zato, ker naj bi na Švedskem posilil neko žensko. To dobro poznamo: ko je začel Scott Ritter, nekdanji inšpektor Združenih narodov, tik pred ameriško invazijo na Irak objavljati dokaze, da Irak nima orožja za množično uničevanje (niti ga ne razvija), so mu takoj naprtili pedofilijo. Ne da je bilo kaj drugače v Sloveniji: ko je Berglund posnel dokumentarec o aferi Patria, iz Slovenije ni priletel očitek, da je koga posilil, ampak da je v resnici gej, ki dela v spregi z geji na slovenski strani! In jasno, mi naj bi verjeli, da je Berglund dokumentarec posnel zato, da bi relativiziral svojo »homoseksualnost« - tako kot naj bi zdaj verjeli, da je Assange vso tisto tajno dokumentacijo o afganistanski vojni, iraški vojni in ameriški diplomaciji razkril zato, da bi relativiziral svoje »posilstvo«. Saj veste, da bi lahko rekel: Posilstvo mi očitajo le zato, ker sem do golega slekel Ameriko!
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.