Avey Tare: Down There

+ + + +

Kadar govorimo o ustvarjalnem jedru ameriške indie skupine Animal Collective, najprej pomislimo na Pando Beara (Noah Lennox) in Aveyja Tara (Dave Portner), ki v kolektivu igrata vidnejši vlogi. Čeprav so bili fantje iz kolektiva po nepričakovanem uspehu albuma Merriweather Post Pavilion precej zaposleni s turnejami, jim je letos uspelo realizirati EP Fall Be Kind in videoalbum ODDSAC, katerega projekcijo smo pred kratkim imeli priložnost videti tudi v Ljubljani. Neverjetna ustvarjalnost omenjenega dvojca pa se pri tem ne konča - Panda Bear, ki je s samostojnim albumom Person Pitch (2007) zaslovel še pred velikim pokom epohalnega albuma z matično zasedbo, je letos izdal singel Tomboy, s katerim napoveduje skorajšnjo izdajo (težko pričakovanega) istoimenskega albuma. Sredi te hiperproduktivne ustvarjalnosti pa je še najbolj presenetil Avey Tare, ki je po dolgem čakanju končno izdal samostojno ploščo. In če so doslej oboževalci matičnega kolektiva verjeli, da je glavna gonilna sila tega avtorskega dueta Panda Bear, so bili v veliki zmoti, saj se Portner predstavi kot izrazito zrel in zanimiv avtor, nad katerim pa še zmeraj lebdi gromozanska senca skupine Animal Collective. Portnerjeva soloplošča pravzaprav dokazuje, koliko je njegov angažma v Animal Collectivu pomemben - izrazito psihedelični, elektronski zvoki zapolnjujejo skorajda celoten plošček, ki v marsikateri sekvenci spominja na starejše albume te skupine.

A kljub temu gre za izrazito oseben glasbeni izdelek, s katerim Porter izraža negotovost, ki mu jo je zadnja leta prineslo življenje. Od tod izhaja tudi izrazito temačna komponenta albuma, ki je rdeča nit plošče, kar je še najbolj razvidno iz precej jasnejših besedil, kot smo jih bili od Portnerja doslej vajeni. To je še posebej nezgrešljivo v skladbah Heather in a Hospital in Cemeteries, v katerih strne nekaj osebnoizpovednih biografskih detajlov - ločitev, smrt, bolezen v družini. Kljub temačnosti pa preseneča izrazito bogastvo zvokov, manipuliranje s sempli in raznolikost ritmov, ki pogosto rezultirajo z izrazito radoživo instrumentacijo. K temu pripomore tudi značilni Portnerjev melanholično-psihedelični vokal, ki se dobesedno preliva v glasbeno spremljavo ter ustvarja popolnoma nasproten učinek od besedil. Čeprav je samostojno delovanje Aveyja Tara težko ločiti od delovanja v matični skupini, ne moremo mimo tega, da je Down There popolno nasprotje optimističnega ploščka Person Pitch Pande Beara, hkrati pa preveč oseben album, da bi ga lahko povezali z njegovim delovanjem v Animal Collectivu. A ravno v tem se skriva njegova največja posebnost, izražena v repetitivnih ritmih zaključne skladbe Lucky 1 in Portnerjevem vokalu, ki na koncu le zbuja upanje v boljšo prihodnost.