Poslanec in pravna država

Kakšna je država, ki zapre poslanca, preiskuje nekdanjega premiera in preganja podkupljivega tožilca? Ima skorumpirane organe pregona ali pa je skorumpiran kdo drug?

Srečko Prijatelj je še vedno član poslanske skupine Slovenske nacionalne stranke. Je predsednik odbora za promet, član odbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide, komisije za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu in dveh preiskovalnih komisij ter dvaindvajsetih skupin prijateljstev z drugimi državami. Tako sporoča Prijateljev profil na spletni strani državnega zbora. A napisano že od začetka marca ne drži. Prijatelj de facto ni več poslanec, ne sodeluje v razpravah, ne glasuje, ne potuje ... Je prvi slovenski poslanec, ki je bil obsojen na zaporno kazen. Od petih let in dveh mesecev dosojene kazni je dobrih osem mesecev že odsedel in na prostost bo lahko izpuščen čez dobri dve leti.
Prijatelj je bil obsojen zaradi izsiljevanja, samovolje in posedovanja večjih količin neprijavljenega orožja. Po obsodbi je trdil, da gre za politično motiviran proces, kot trdi njegov strankarski šef Zmago Jelinčič vedno, kadar je na sodišču. Pa da gre za razpad pravne države - vanjo je Prijatelj po izreku kazni nehal verjeti. Čeprav je, ob pomanjkanju obsodb menedžerjev, ki so uničili paradne konje slovenskega gospodarstva, prav proces proti Prijatelju dokaz, da pravna država morda začenja delovati. Da smo pred zakonom enaki vsi, tudi privilegirane skupine ljudi, tudi politiki.
Domnevnih dokazov o nedelovanju pravne države ni treba posebej zavzeto iskati, zato poglejmo dokaze o delovanju oziroma obstoju pravne države. Čeprav se odsotnost obsodb tajkunov uporablja kot dokaz odsotnosti pravne države, pa zaradi specifike trajanja kazenskih procesov na to lahko gledamo tudi iz drugega zornega kota. Res smo še daleč od obsodb ali, bolje rečeno, razsodb, a v teh primerih potekajo številne preiskave, vloženi so obtožni predlogi in obtožnice zoper nekdanje vodilne menedžerje v velikih podjetjih Istrabenz, Pivovarna Laško, Merkur, Vegrad, SCT, Primorje, Intereuropa ...
Četudi je med politiki Prijatelj edini, ki sedi, je slika podobna menedžerski. Zoper Jelinčiča tečeta dva kazenska postopka, eden zaradi sovražnega govora in eden zaradi domnevnega prodajanja poslanskih glasov v zameno za projekt letalskega muzeja. V isti zadevi teče postopek tudi zoper nekdanjega kmetijskega ministra Milana Pogačnika in še en postopek zoper zaprtega Prijatelja. Zoper poslanca SDS Branka Mariniča je že vložen obtožni predlog, v katerem mu tožilstvo očita ponarejanje dokazil o izobrazbi. Tudi na pozabljenega nekdanjega poslanca SDS in župana Tržiča Pavla Ruparja organi pregona niso čisto pozabili. Pred kratkim je bil zaradi zlorabe uradnega položaja obsojen na šest mesecev pogojne kazni s triletno preskusno dobo, eno sojenje pa še teče. In navsezadnje, v obvodu zadeve Patria že poteka sojenje zoper nekdanjega obrambnega in prometnega ministra ter predsednika stranke Desus Karla Erjavca in zoper nekdanjega načelnika generalštaba slovenske vojske Albina Gutmana. Ne manjka prav dosti niti, da se začne sojenje v glavnem procesu v zadevi Patria, na katerem se bo zagovarjal predsednik SDS in nekdanji premier Janez Janša. Tudi soobtožena v tej zadevi, gospodarstvenik Jože Zagožen in brigadir Tone Krkovič, sta vplivna člana SDS. Čeprav ne sodi v ta kontekst, vendarle predkazenski postopek teče tudi zoper nepovezanega poslanca Andreja Magajno.
Če torej na vprašanje pravne države pogledamo s te plati, potem se zdi, kot bi povzemali razmere v kaki, recimo, sosednji državi, ki se bori za vstop v EU in dokazuje, da bo obračunala s koruptivnimi politično-gospodarskimi navezami.
Kljub domnevnim zakonskim oviram za učinkovitejše delo organov pregona se ti vendarle trudijo s pregonom najbolj znanih predstavnikov privilegiranih skupin. A hkrati politika vse bolj pritiska na sodstvo, ki ima v teh procesih zadnjo besedo. Nazadnje se je to pokazalo ob imenovanju predsednika vrhovnega sodišča. SDS, zdaj stranka, ki lahko na sodišču največ izgubi, je v postopku izbire sodnike uspešno zreducirala na opredeljevanje za sedanjo vlado ali proti njej, kandidata za predsednika tretje veje oblasti pa na zagledanca v prejšnji politični sistem.
Za SDS in tradicionalno tudi za SNS se krnitev ugleda sodstva in njegove verodostojnosti ter s tem manjšanje njegove moči zdi logična poteza še iz enega razloga. Zdaj je že jasno, da bo največja opozicijska stranka spomladi izgubila oblast nad tožilstvom. Barbara Brezigar se taktično umika. Z bojem za položaj generalnega državnega tožilca s protikandidatom bi se zagotovo začela razprava o uspešnosti tožilstva pri pregonu najhujših oblik kriminala, predvsem gospodarskega kriminala. Spet bi poslušali o poraznih številkah, ki samo potrjujejo tezo, da bi sedelo veliko več tajkunov in politikov, če bi tudi tožilstvo opravilo svoj del naloge v tem procesu. Tedaj bi veliko laže našli dokaze za obstoj pravne države in ti bi bili tudi veliko trdnejši.

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Pošljite SMS s vsebino MLADINA2 na številko 7890 in prejeto kodo prepišite v okvirček ter pritisnite na gumb pošlji

Nakup prek telefona je mogoč pri operaterjih Telekomu Slovenije in A1.

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal

Tedenski zakup ogleda člankov
Za ta nakup se je potrebno prijaviti.

4,2 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 15,8 EUR dalje:

Naroči